Starčevi, Žnidarjevi, Jezerškovi pa Mulejevi in mnogi drugi so kranjski tenis desetletja dobesedno - poosebljali. Ure in ure z loparjem pa tudi drugače. Srečanje v mestnem jedru je seveda pomenilo preblisk na minule čase, a kot je rekel Peter Starc "še vedno vihtim lopar"....Šport kot vsebina življenja je bil včasih v Kranju "nalezljiv" na družinske člane, spletle so se mnoge vezi in zato je seveda kranjski tenis lahko napredoval na vseh področjih. "Glave družin" pa so seveda bili tenisači in ostali tenisači. Najlepše pa je to, da se dobijo tudi na sobotnem srečanju, klepetu...Še velikokrat tako, želimo!