Sedela sta in klepetala, ker si imajo bratje vedno kaj povedati. Srečko je tak kot je bil: brez grama odvečne teže. V Kranj in nazaj se jeiz Gameljn pripeljal s kolesom, ker mu je taka razdalja mala malica kot se reče. Pri njem novinar lahko potegne kratko, a pred mnogimi leti sem v nekem drugem času napisal....
Kratek klepet kjer nogometa skoraj nismo omenili ampak malo "šimfali" dogodke okoli nas. Srečko je pred dvema tednoma dopolnil 60 let, a je ostal tak kot je bil v nogometnih letih. Beseda je dala besedo in nasmejali smo se, kakšno "ceno" dosega knjiga, ki sem jo napisal preden smo šli potem v Korejo na SP 2002 in kjer se je pač zgodilo kar se je. Naključje je hotelo, da sem takrat na zadnji njegovi selektorski tekmi proti Paragvaju sedel skoraj ob njem. Bil je izključen na prejšnji tekmi in je moral sedeti na tribuni in napotke je dajal Janku Irgoliču...
On je potem sedel na kolo in nazaj proti Ljubljani, mene pa so še obletavali spomini na čas, ko je nastajala knjiga. Zgodb kolikor hočeš....in spominov tudi.....Pa vse najboljše, Srečko!
