Imeti je treba dober želodec, da greš delavcem na Jošta govorit - prej pa te mesec ali dva "pljuva" vsa Slovenija. Ampak: vse gre v rok službe, Boštjan Trilar nam je usojen do leta 2018, kajne! No, in se mu je zdelo vredno omenit delavskim ušesom, da bo njegova oblast ustvarila bolje plačana in nova delovna mesta. Saj jih je že: direktorju gasilcev Tomažu Krišlju, županovemu prijatelju je to uspelo po "javnem razpisu", podobno je bilo z drugim iz tega kroga Rokom Šimencem na direktorskem stolčku podjetniškega podpornega centra! Se pa spomnimo, ko je Trilar klobasal o selitvi Iskre iz Lipniške doline v Kranj, direktor pa ga je ročno demantiral v slogu "razmišljamo tudi o tem, ampak kje je še to". Tako je Jošt dobil še enkrat govorca, ki govori, da nekaj govori. Kajti resnica je malo drugačna: v letu in pol ista oblast ni uspela storiti ničesar od obljubljenega, polomija z avtobusno postajo in bejzbol igrišče na Kokrici pa sta že "spomenika" Več za Kranj in njenega prvega moža. Lahko se sprenevedamo, lahko čvekamo v beli dan: kruha danes Kranju dajejo tujci - Egipčani s števci, Američani in Švedi z gumarstvom, Nemci z avtobusi in tako dalje in tako naprej. Naši najbolj odgovorni v socializmu in malo po njej pa so lepo zapravili Savo (več dolžna kot ima kapitala), Merkur (pohlep je pokopal trgovca), Gorenjsko banko (od cvetoče male banke do stare device, ki komaj čaka, da se jo kdo usmili...) Zato so obljube o novih delovnih mestih res smešnica: gospod Trilar, kje pa je naša podjetniška cona, ki v Šenčurju daje 1500 (tisoč in petsto) neposrednih zaposlitev?