Nekoč je živel mož, ki je imel rad kolesa. Štiri skupaj, če se je dalo. In jih je rad vsakomur prodal, če je le plačal. Potem se je odločil, da bo prodajal druge stvari. Ideale, na primer. O poštenju, morali, etiki in še čem je rad govoril. Drugi so ga poslušali in rekli: "Ti bodi prvi med nami, ti si pravi!" Ljudstvo je reklo svoje, mož pa je imel tudi druge probleme. Materialne, ne samo idealistične. In je našel drugega moža v bližnjem manjšem kraljestvu in ga prosil, da mu zaposli njemu bližnjo osebo nasprotnega spola. "Če boš to storil, sem ti dolžan uslugo!" je še rekel, takrat že vpliven in pomemben....In drugi mož je med desetinami kandidatov in kandidatk izbral prav želeno osebo in jo zaposlil. Kajti glavni junak naše zgodbe ga je opozoril, da od nje pričakuje zlatnik ali dva, če pa ne bo delala v bližnjem kraljestvu, bo brez službe in potem njemu ne bo dala zlatnikov ipd. itd. In tako so bili na koncu pravljice skoraj vsi zadovoljni: ona je pošteno delala, junak zgodbe je potem verjetno dobil od nje kak zlatnik, drugi junak pa je čakal na obljubljeno protiuslugo, a je ni dobil. Ker je prvi mož iz večjega cesarstva pozabil, kaj je obljubil drugemu. No, "pozabil" je bolj prava beseda. In tako je nastala pravljica....Zakaj pa nima imen junakov? Ker ne bi bila več pravljica, ampak resnična zgodba kjer bi zasmrdelo po korupciji in ne zadišalo po vrednotah, ki bi jih kdo celo zapisal in pribil na vrata velike hiše kot kak sodoben pridigar....(pojasnilo: pravljico smo zapisali, ker nam je ptičica začivkala tudi imena junakov .... nismo ji verjeli...ali pa smo ji in jih nismo zapisali....) Vsaka podobnost s kom, ki ga poznate, ki je tako ravnal, je izključena....Bere se pa boljše kot vsaka pravljica, kajne. In ne boste verjeli: je celo posneta in shranjena kdovekje....ampak se vse najde nekoč v neki drugi pravljici.....