Proračunski denar je v državnem in občinskem merilu tarča. In se tako redno dogaja, da ob nastopu nove oblasti kjerkoli nastopijo novi partnerji. In eden med njimi reče sam od sebe za kranjsko občino: "Ja, res sva hišna prijatelja z direktorjem uprave, ampak posli so vsi zakoniti in v redu!" Res je: a edina ustanova, ki je istemu človeku oddala dela in omogočila skoraj 300 000 evrov zaslužka, je mestna občina Kranj, Kjer na vrhu čuva zakonitost vseh postopkov direktor, če bolj ali manj odsotnega župana tu sploh odštejemo.

In kaj je pri tem narobe? Nič. Človek je dobil delo, ga opravil, izstavil račun. Problem je v tem, da se je pojavil vzporedno s tistimi, ki mu delo tudi dodelijo. In Slovenija je majhna, Gorenjska še manjša, Kranj.... vsi vse in vsakogar poznamo in tako je hišni prijatelj pod drobnogledom, ko gre na kavo k do včeraj nespornemu prijatelju, ki je bil mirno lahko policist - težko pa je iti na kavo k direktorju mestne uprave, ki ti je delo oddala.

Vse se pač začne in konča pri denarju. In največkrat ali vedno pri javnem denarju. Zato je tak primer lahko povsem zakonit in jasen in čist "po regulah", a ljudje ne verjamejo več. Vidijo korupcijo in klientelizem, nepotizem in še kaj na vsakem koraku. Problem se da rešiti, treba je zamenjati ljudi in bo vse rešeno - oblasti bodo delale naprej po svoje. A zdaj ljudstvo terja zamenjavo oblasti, tu pa je problem. Zato so posli s hišnim prijateljem za tristo jurjev pač nujno pod povečevalnim steklom.

Zakaj pišemo o tem, kako iz mestne hiše odteka denar? Ker je naš. Kot je naša mestna hiša. Ali pa je naša oblast, presojamo na volitvah. Že naslednje leto bomo to storili za to mestno oblast. In treba bo upoštevati vse dobro in slabo. S hišnimi prijatelji, dodatnimi vlogami za oddajo del, spornimi pogodbami in še čem vred.