Najprej se zlaže. Grobo in enostavno. Ker hoče v politiko, mu ni nič odveč. Pa prijavi lažni kraj in naslov bivanja (zgled ima v samem vrhu lokalne politike) in kandidira v Kranju. Mestni svetnik se pridruži stranki, ki tako kandidaturo potrdi. Z lažnimi podatki, ki jih ponosno poudarja. Češ: tako dober sem, da je vseeno, če sem v drugi občini doma, vladal bom Kranjčanom....

Potem manipulira. Ko postane predsednik lokalnega kluba, "pozabi" na skupščino povabiti dosedanjega predsednika. Slednji pa pride sam od sebe in mu jasno iz oči v oči pove, kar mu pač gre. Strah pred tistim, ki ga je pripeljal v nogomet? Ni pomembno, a kdor si na tak način tlakuje politično in funkcionarsko prihodnost, bo prej ali slej dobil svoje....

Potem dol požre. Svetnik iste stranke ga ponižuje pred celim mestnim svetom. Še več: odkrito nasprotuje predlogu, ki ga je dal. "Zgodba o kopalnici" pa je zgodba o lokalni politiki, ki je še enkrat več izigrala vse in tribuno v športnem parku prepustila propadajnju. Politika je umetnost možnega, a požreti tako politično ponižanje v lastni stranki - to zmorejo le redki....

Kazenska ovadba za diskriminacijo bo prvi tak postopek v Sloveniji. Če se bojiš lastnega članstva v lastnem klubu, spominjaš na tiste, ki jim danes na ulicah vpijemo, da naj izginejo. Zakoreninjenost pa je huda in tudi on trdi, da je njegov cilj poslanski stol. Po lastnostih ga zasluži, o tem ni dvoma.

Taki odločajo o nas. Smukajo se po hodnikih in dvigajo roke. Mi pa to trpimo in plačujemo.Prevara z bivališčem je mil uvod v kariero, je samo drobna laž za doseganje cilja. Je posmeh vsem, ki živimo v Kranju. Šenčurjan odloča? Pa kaj: za take je to logična posledica ravnanj, ki vodijo k oblasti. In vplivu. In moči.

Tuj jezik za tako stanje ima izraz: =BENO ... grd izraz za grde stvari. In ljudi.