Dva nogometna trenerja sta se oglasila, eden že znan, drugi na poti, da to postane. Zanimivo: eden od daleč bere Trmo, drugi jo spremlja od blizu. Sporočili sta ločeni, a imata skupni imenovalec: ne se predati, ne kloniti, ne odnehati, Trma pa naj ostane taka ali še boljša. Osebna nota sporočil je le še en drobec spoznanja, da ljudje razmišljajo. In najbolj je treba ceniti tiste, ki ti to pokažejo. Pa da ne bo zablode in pomote: ne s kimanjem in pritrjevanjem, nasprotno! Oba trenerja sta bila vse prej kot na usklajeni valovni dolžini s tistim, ki sta mu zdaj pisala. To pa potrjuje resnico, ki jo je zapisal tudi eden od bivših funkcionarjev kluba: daleč od tega, da bi jemal zapisana stališča kot "sveto pismo", a boj za neka načela še kako ceni. Jasno, od prijateljev lepšega ne moreš dobiti.

V največji stiski so tisti, ki svojih občutkov, stališč ne morejo izraziti. Ker se bojijo, da bi jih "odkrili"! Kajti oni pa so na drugačnem izhodišču: dobil je, kar je zaslužil! Še premalo! Prav mu je ali jim je ali ... Kakšno prekletstvo je to, da tega ne moreš povedati javno, a si želiš. Ostane ti tvoj krog kjer pač še kaj dodaš. Kajti nekoč sem skozi to fazo že šel: napad(a)li so, pljuvali so, obsojali so - logika pojavljanja v javnih funkcijah in vlogah mi ni bila nikdar tuja. Ta križ sem nosil enako kot tistega lažjega ob življenjskih zmagah. In vedno sem in bom trdil, da je nogomet idealna prispodoba življenja. Kjer tudi poraženi prej ali slej zmagajo in večni zmagovalci nekoč sklonijo glave. Zato seveda Trma omogoča tudi, da se kdo poveseli in radosti, ker so se lotili "ta pravega" na način, ki je ogledalo našega časa.

Branost Trme je v teh dneh izredna. Logično: ljudje najtežje odpustimo srečo in uspeh in najlaže sprejmemo (tujo) nesrečo. Pa je sploh bila? Ali pa je to velika, preprosto nedoumljiva sreča ob spoznanju, da počneš nekaj, kar naleti na odziv. Ne samo pri tistih, ki te obdajajo - v poklicu, v prostočasni dejavnosti, vedno. Trma je začela trmariti kar tako, po naključju in spoznanju, da ti nek lokalni politik v civilni družbi kot funkcionar prepreči javen odziv, javno delo. Malo jutri, trmator je dal odgovor, trma pa odkriva nove in nove teme.

Veseli bomo, če nam še kaj napišete. Če nam kaj sporočite. Če se odzovete. Res: tudi kritika je zaželena. France je poslal preprosto sporočilo: "take ljudi potrebujemo". Res je - ampak na obeh straneh: nekdo piše, nekdo bere. Pa še na ene ne smemo pozabiti, teh ne zmanjka: nekdo nekaj počne, da Trma piše, kajne!? Hvala, ker ste se odzvali in prebrali. In drži: kdor kaj ve o .... čaka ga jurček, v evrih. Trmin.