Tipkovnici tukaj manjkajo sicniki in sumniki, zato iz prve troke lahko zapisem le obcutke o tem, kaj je vceraj ponudil svetovni spektakel. Na sprehajalni zili Rambli je bilo vceraj slisati tudi slovensko, pozno ponoci pa so navijaci slavili izlocitev velikega tekmeca.

Vmes je bilo dobro, ce ti ni bilo ime Pepe ali Jose.To kar je 90 000 ljudi pripravilo Pepeju kot nogometnemu grobijanu, je res nepozaben opomin. Tudi slovitega Mourinha so si "sposodili", ker je vsaj toliko nepriljubljen kot Ronaldo, ki pa je tokrat pokazal znanje in nemoc ob Barci, ki je odigrala tekmo v svojem slogu - od virtuoznosti do zmede v obrambi...

Tisto, kar mora clovek doziveti (in na Camp Nou sem prisel sestic ali sedmic ali...), so custva pripadnosti. O njih pa se lahko vsi kaj naucimo. Ljudje, ki komaj shajajo, so fanaticno privrzeni bogatasem, ki igrajo nogomet. Zanje bi dali zadnji cent. In med publiko je bilo veliko takih, ki so kazali tudi katalonsko zastavo in dokazovali, da gre tokrat res vec kot klub, vec kot nogomet.

Razumeti spektakel take vrste, ni potrebno. Dovolj ga je dojeti. To je pac najboljse mostvo vseh casov in nasprotnik ni dosti slabsi. Taki mitski dvoboji pa vedno izvabijo iz ljudi custva vseh barv in kljub 90 000 ljudem, incidentov tako rekoc ni bilo!? Kaj bi se zgodilo na taki tekmi med nasimi zelenimi in vijolicnimi, kaj med grobarji in cigani, kaj med plavimi in belimi v sosescini? Preskok iz teh okvirov v Barceloni skorajda ni mogoc. Gre za kulturo (ceprav so proti Pepeju metali teniske zogice in nagajali z laserji), ki je kultura spektakla.

Kruha in iger - geslo do starega Rima naprej. Nogomet na tej ravni to pooseblja. Razumeti, da mora clovek sprostiti custva, pomeni obvladovati to industrijo spektakla. Vsekakor pa je to treba videti in doziveti, da bi dojel, da se vsega na tem svetu ne da pojasniti in placati. Kajti Camp Nou ponuja dejansko sliko cloveskega obstajanja - od zmage do poraza, od joka do smeha, od ...

Pozdrav iz Barcelone kjer ljudje danes zivijo lepse. Razlog: Barca, mes que un club.