Z današnjim dnem je odšel v pokoj dolgoletni direktor Iskratela Andrej Polenec. Mož iz stare ugledne kranjske družine je vodil uspešno podjetje, ki mu ni bilo lahko. Obenem pa ni nikdar pozabil, da ni vse samo "biznis" = dobra plača, dober avto, bogastvo, razkošje. Njegova ljubezen je (bil) tenis, pomagal je na vse načine. Kranju je dal teniško dvorano in še kaj. Pa ne, da bi mu zdaj sadili rožice, nihče ni brez grehov. A primerjave so jasne. Tudi zato, ker je bil to eden od "old boysov", ki so tako ali drugače nekaj šteli v Kranju in širše. Zanimivo: odhodi s scene so bili različni...

Za vodilno ekipo Janeza Bohoriča v Savi ni nihče jokal, ker je ostalo - žal - pogorišče. Ne, da Sava ne more preživeti (bogata naložba v Gorenjski banki je vendarle varovalka), le madeži partnerskih navez z Binetom Kordežem so preveliki. Gorenjski trojček je dobesedno izginil, Kavčič (banka) v pokoju, Kordež (Merkur) na tleh, Bohorič (Sava) umaknjen. Če se spomnimo pokojnega direktorja Iskraemeca Bevka in upokojenega Remica (Živila), je potrebno pošteno pomisliti, kdo so nasledniki, kam se seli vpliv in moč. Pa lahko zanemarimo še eminenco v senci Jakoba Piskernika in Henrika Peternelja ter Draga Štefeta kot seniorja nekdanjih politično in gospodarsko super vplivnih! Merkur vodi Jeseničan Pesjak, Narat v Savi nima s Kranjem tako rekoč nič. Edini, ki je še ostal, je Gorazd Trček v banki, prerivanje za moč in vpliv na sceni pa je dokaj šibko zaznano. Preprosto zato, ker je Kranj "mrtva scena", trojček razbit, ideje o kljubovanju vej državi le še ideje. Če k temu dodamo politično mizerijo hipokritov in konvertitov, čakamo na "odrešenike" toliko bolj zavzeto.

Ali pa so morda že tu? Bogati ljudje, ki sodijo med najbolj bogate Gorence in Slovence? Družina Krč in Jure Krč (sicer živi v Šenčurju) kot njen vodja, Brane Žiberna (Cestno podjetje=Gorenjska gradbena družba) je sicer tudi Šenčurjan po kraju bivanja, a doma iz Švabske vasi. Ani Klemenčič (GBD) z možem Zoranom sta bila "zgodba o uspehu", a Merfin-Kordežov sindrom seže lahko globoko in široko. Kaj je značilno za ljudi kot so Krč, Žiberna, Trček? Niso javne osebe, vsaj ne preveč. Old boysi so to bili, Bohorič je (bil) celo diplomat, dobrodelnež pri Lionsih in tako dalje.

Kaj pa intelektualci, ljudje z iskrivo mislijo? Polom na celi črti. Tisti, ki sploh o čem mislijo, tega ne zapišejo, ne povedo, ne izpostavijo svojih pogledov. V Gorenjskem glasu nam leta in leta razlaga svoje zgodbe Miha Naglič iz Žirov. Lepo brati - ampak: kaj pa Kranj? Kaj Prešernovo mesto lahko ponudi? Tu, med nami živi France Pibernik, ki je prezrt in pozabljen. Pa ni edini.

Old boysi odhajajo. Ali so odšli. Kdo prihaja? Gledam, čakam, iščem, kličem, prosim....Za Kranj gre. Za prepih v mislih in dejanjih. Pomislim na "mohoričico" kot proizvod časa, ki ga živim. In me je groza.