Kranj je v preteklem tednu postal "zapufan" kot radi rečemo. Da ima zgodba dve plati, je jasno: denar potrebujemo za mega projekt, a 15 milijonov do konca leta, 9 naslednje leto - to so številke, da te kap. Posebej zato, ker smo slišali, da to pomeni 0 (nič) denarja za šole, vrtce, da o prosluli tribuni in še čem ne pišemo. In mestni svetniki so ob tem še zatrjevali, da bo treba "pogledat razvojne projektw" kar je res farsa: razen za projekt Gorki denarja kaj veliko ali sploh nič ne bo...

Pozdravili smo novega (predlaganega) častnega občana profesorja Pibernika, a so svetniki umaknili točko o priznanjih. Do decembra je dovolj časa, smešnica pa je, da komisija ni predlagala nikogar za nagrado Kranja. Šparanje pri drobižu ali spoznanje, da v našem mestu nimamo koga za kaj nagraditi? Oboje je najmanj čudno, kajne? Prepričan sem, da bodo koga le našli, nepoznavanje ali pa sprenevedanje o dosežkih lastnih ljudi pa je seveda res smešno: nagradili bi kar eno mestno svetnico za njeno politično delovanje....?! Pa nima nihče nič proti, le higiena, higiena....

Lepe, tople, človeške stvari nas ob tem navdušijo. Center Korak ima nov vrt, vrt dobrih namenov. Med nami živijo ljudje, ki jim moramo pomagati in Korak je kranjski dokaz, da to hočemo in znamo. In še: mlad Kranjčan je sedel na rezervni klopi AC Milan na tekmi Lige prvakov. Doma je iz mesta kjer župan še ni bil na nogometni tekmi.Podvig, nesporno. Za oba.

PS Tragično je, da moram(o) med dogodki izpostaviti dejstvo, da je mestni svetnik in predsednik nekega športnega kluba šele s prisilo države včlanil občana v klub. Pa kje mi živimo...