Res je simbolika očitna: kamere, govori, kravate, nasmejani obrazi. Kranj gradi največjo naložbo v zgodovini. Pustimo obrobnosti, pustimo zakulisne igre, pustimo milijone - dogaja se. Edina poštena naložba v triletni vladavini te oblasti! In seveda priložnost za korist - občanov in oblastnikov.

Na drugi strani nekaj delavcev "štema" pod tribuno. Staro 50 let. Zrelo za podiranje, brez protipotresne varnosti. Ni kamer, govorov, nič. Le občutek, da smo vsi "nategnjeni". Za sto jurjev, kot se reče. Toliko bodo vložili v prenovljene prostore, nad njimi pa skozi streho curljajo potočki v pisarne in druge prostore. Pametno gospodarjenje? Ne, le drobtinica za svetnička, ki je manj pomemben od nič. A kaj more: sedi v koaliciji, sanja o poslanskem stolčku, se gre politiko in fuzbal. Vsaj ve, kako je, če si zdanji.

Kranjska stvarnost je danes naredila 21.10.2013 za zgodovinski datum. Pokopane so še zadnje iluzije, da bo Športni center kdaj (v doglednem času, jasno) imel razsvetljavo, dostojne prostore, še kakšno dodatno pridobitev za atlete in nogometaše. Tribuna je edina na svetu (to trdimo), ki nima niti enega lokala kjer bi se družili športniki ali starši čakali na otroke, da končajo vadbo. Vse to so omogočili ljudje, ki so (bili) na oblasti: degradacija enih in posmeh. Vlada nam župan, ki še ni bil na nogometni tekmi svojega kluba. Razumemo: ne mara nogometa. In ob nedeljah je doma, ne v Kranju. A tudi tisti, ki so bili, niso storili do zdaj še nič. Razvoj je naletel na zid politike in gospodarstva - vsaj kar se športa tiče.

Tragično je, da sta se dve "gradnji" začeli na isti dan. In žalostno je, da je ena morda kranjska razvojna nujnost in druga sramota za vse, ki nam vladajo. Kako tipično naše, domače, kranjsko.