Koalicija in opozicija sta z glasovi potrdili, da je proračun Kranja za 2014 dober. Gre za osnutek kjer bo mogoče še najti kak evro tu in tam za najbolj nujne zadeve. V bistvu pa je to dokaz, da po treh letih te koalicije vendarle prehajamo v volilnem letu na čas trkanja po prsih. Med tem jih lahko dobimo po prstih od ene ženske ali njene družine. Na to je opozoril 1 (en) svetnik: slabo delo z ljudmi na Orehku in Drulovki v času, ko se je pripravljala velika naložba v čistilno napravo. In politični šef projekta in podžupan je bil modro tiho. Zopet je mikrofon in oblast vzel v roke direktor uprave in dajal odgovore. Nikakor ne slabe, še manj izmišljene. Razporeditev moči v mestni hiši je jasna in vrabci na strehi čivkajo, kdo odloča in kdo le kima...

Labodji spev bo zadolženi Kranj, ki bo dobil potrebno komunalno drobovje za dolga leta naprej. In kar je najlepše: o vsem tem se vsi (kot o proračunu) strinjajo in strinjamo. Ne strinjamo se z načinom dela, še manj z dejstvom, da bo vse ostalo obstalo. Naj ponovimo zgodbo o tribuni v športnem centru ali pa o avtobusni postaji, tržnici, gospodarski coni? Ne, lahko jo bomo ponavljali dolga leta, uspeh bo enak. Če bo enaka tudi oblast, jasno.

In če denarja ni in ga ne bo, kaj zdaj? Pameten župan in pametna oblast bi že tri leta iskala vlagatelje drugod. Tiste, ki pridejo, če so dobri pogoji. In bi tribuno zgradil, ki bi tržil poslovne prostore. In bi se avtobusne postaje lotil kdo, ki bi tam dobil poslovne možnosti. Da so težki časi? Da ni denarja? Tudi mogoče. Vsekakor pa ni ne volje, ne sposobnosti, ne znanja, da bi Kranj oživel še kako drugače kot pod zemljo s kanali. Dolgovi in obveznosti nam vežejo roke leta naprej. Dejansko bo Kranj ogromno pridobil in še bolj zaostal. Tragično, a resnično. Razen, če se kaj ne spremeni. Ali pa - kdo.