Če ima mestno skakalnico, tradicijo, uspešen klub, odlične športnike - mora to podpreti. In če to podpira, prej ali slej dobi nagrado.Zgodila se je (tudi) v Vikersundu. Kranj(ec) je poletel med zvezde, jaz pa sem na tribuni gledal Janija. Grilca. Trenerja. Pomočnika trenerja. Skakalca. Delavca.

Ker ga poznam, se nisem začudil, da se ni metal v kamero in skakal po tribuni. Ker enako ravna takrat, ko je treba prijeti za vsako delo in orodje. Tudi za lopato. Kot nekoč pokojni Luj. Bogdan. Norčič. To so drugačni ljudje. Edino, kar je pri njih nesporno in stalno je, da svoj šport ljubijo. Nezavedno, do onemoglosti. trajno. Tudi, ko so razočarani (in taki vedno so), tudi, ko so prezrti (in taki vedno so), tudi, ko ne gre (in v športu gre in ne gre). Zato sem kolajno privoščil Janiju, Kranj(c)u.

Nekoč smo imeli še bolj znanega asa. Ko je bilo treba zanj dati denar, ko naj bi imel na smučeh napis in grb mestne občine kjer je tekmoval in zdaj živi, se je ustavilo. To pa ne! Ne gre. Ni možno. Verjamem, da je bilo v skakalnem Kranju marsikaj možno. Na primer: 600 000 za poravnavo v nekem sporu za kar je zdaj župan ovaden. Zato pa ne verjamem, da je bilo nekemu nogometnemu klubu nemogoče nameniti denar, ki ga je pokrovitelj zanj preko občine namenil. In zato ne bom nikdar verjel, da ni bilo nekoč Peterki mogoče narisati Kranja na smuči in dati nekaj v žep.

Kranj ima vse manj razlogov za ponos, v Vikersundu smo enega dobili. Lahko vihamo nos nad "marginalnim športom" (gledano globalno), naslov svetovnega prvaka šteje. V čem je še Kranj prvak brez Kranjca? V poniglavosti početja oblasti - vsekakor. V nesposobnosti uresničenja interesov občanov - vsekakor. V zatohlosti razmišljanja, delovanja in v provincialnosti dojemanja sveta kot globalne vasi - vsekakor.

Dobro, da so ljudje kot je Jani. Trener in zanesenjak in človek na pravem mestu. Dobro, da so tudi v drugih športih, ker bi sicer imeli mesto brez športa in ne mesto športa, kot smo ga nekoč hoteli poimenovati. Zgodba o svetovnem prvaku se bo razpletla znano: z njim se bodo vsi hoteli slikati, vsi bodo bolj ali manj zaslužni za vse, kar se je zgodilo. Janija ne bo v prvi vrsti in vesel sem, da je temu tako. To pomeni, da boskrbel še naprej, da se bodo taki dogodki ponavljali.

Lepo je danes trditi, da je Kranj(ec) naš. Kot so naši tudi vsi ostali športniki in kulturniki, ki debelo gledajo, kam gre denar in na kakšen način. Žal vsi vse preveč le gledajo.