Neznosna gneča. Kolona avtomobilov. Živčnost. Pričakovanja. Nosovi na vratih. Potem se odpre...trgovski raj. Noro, a resnično: v tem času nas otvoritev neke trgovine razgali in posredno osramoti. Oziroma se osramotimo sami. Ker pričakujemo, da je za tistimi steklenimi vrati kaj drugega od kapitalizma. Ki pravi: kupi poceni, prodaj dražje! Ki pravi: ustvari potrebo bo nakupih in si zmagal!

Čeprav je novi trgovski velikan izven Kranja in torej za kr.trma.si sodi v "zunanjo politiko", se nas je tudi dotaknil. Tuji trgovec (lastnik obožuje umetnost in rad pomaga otrokom s posebnimi potrebami - tako tudi donira b otvoritvah) se nas je spomnil in humanitarni organizaciji podaril - saj ne boste verjeli - celih 2000 evrov. Podarjenemu konju ne glej v zobe. Mnogi (domači) jih ne podarijo niti toliko. Dobro, da je sploh kaj dal, ker mu ni treba. Vse to so lahko pojasnila, odgovori. Ampak: tistih 2000 evrov je povrnil do 12. ure istega dne, ko je odprl center - trgovski raj!? In koliko je namenil za reklamo, da drvimo tja? Desetkrat toliko. A bodimo pošteni: kaj pa je dal naš (žal potem propadli) trgovec in bližnje občine takega, da bi ga dali za zgled tujcu? Ničesar. Ker je bilo vse to strošek. In potrata. Ni pa bila potrata, ko je vrh hotel olastniniti podjetje, ki je šlo posledično skoraj rakom žvižgat in danes prosi banke, da mu dajo kredit za blago, ki ga bo prodajal to pomlad!? Ja do tega je prišlo tudi zato, ker je bilo težko kaj dati športu, kulturi, pomoči potrebnim. Ni pa bilo težko milijone pognati čez noč. In to za lastne potrebe in cilje, da bo jasno.

Tujec je torej prišel in dal dva tisoč evrov, da je pokazal prijaznost. Koga vse smo spustili v Kranj in ni dal nič? Pogljemo po nekdanjih poljih in nam bo hitro jasno. Ali pa so tudi ti komu dali, le da mi ne vemo? In je šlo v žep tistih, ki molčijo in odločajo. In ne za šport, kulturo, socialo in tako naprej. Tudi to je možno. Marsikdo bo rekel: pa kaj bi še dajali, ko pa ustvarjajo delovna mesta in ....Ne, ne - potrebujejo Kranj. 50 000 ljudi. Prav toliko kupcev. Zato pridejo. In ko so tu, je zgodbe konec. Dobički romajo v tujino. In koliko dajo velike trgovske verige v tuji lasti za naš šport, kulturo ipd.? Ste že kdaj kaj prebrali o tem? Ste že slišali, da bi vsi ti, ki jim polnimo blagajne, zmogli tudi tako gesto?

Vse se spreminja, a naš prostor ostaja. Življenjski prostor. Bivalni prostor. Če hočete: trgovski prostor. Kdor sem pride, naj pokaže, da to razume. In naj seže v mošnjo in nameni kaj za to, da bo to okolje živelo tudi izven trgovskih centrov.