Si predstavljate, da bi dobrotnik in častni občan Vincenc Draksler in Mohor Bogataj, kranjski župan, medgeneracijski center za 700 000 evrov vzpostavila v propadajoči blagovnici Globus? In s tem dopolnila knjižnico? In morda rešila Frenka Bukovnika težav s sodišči, bankami? Ne, raje so tak center naredili v objektu, ki bo prej ali slej porušen. Globus pa bo ostal in nam bo še dolgo simbol povsem zgrešenih odločitev - poslovnih in še kakšnih. Glavni botri zgodbe o knjižnici so veseli: še 1,5 milijona je dal bivši župan, Globus pa nam je ostal v sramoto. In na sodišču zdaj prodajalca knjižnice toži steklarsko podjetje za pol milijona? Ali ni knjižnica vsa v steklu in ali ni to dnevna soba Kranja?

Globus je primer, ki nam je pred očmi. Kriza je oklestila selitve podjetnikov v stavbo, ki dejansko nima več niti enega parkirišča. Ki je skrpucalo ponudbe. Ki ima prekrasno knjižnico. Ki nima dorečene vsebine. Je ostala na pol, kar nekaj...kot ves Kranj. Ki je ostal na pol in kar nekaj na mnogih področjih. A za knjižnico smo dali 8,5 milijona zato, ker - kot je rekla politika - oživljamo mestno jedro. Danes je prazno. Jedro in Globus.

Javni denar se je srečal z zasebnimi interesi, knjižnica je ostala. Vse ostalo se je za zdaj sfižilo. In o knjižnici bo morda kaj rekla na koncu tudi KPK. Če bo in ko bo in kadar bo. Medtem bomo morda porušili še Blažunovo gostilno in dobrotnikov center in 1,3 milijona kolikor nas stane ta avantura.

Tako delamo v Kranju. Kako delajo drugod? Praktičen primer: na izlet v poslovno cono Šenčurja. Tam so projekt zasnovali, uresničili. Mi pa...? No, nekateri so uresničili svoje cilje, Kranj je svoje plačal. In dobil globus Kranja kjer išče svojo podobo. In jo najde: v rjasti stavbi žalostnega videza in vsebine.