Ljudje s(m)o občutljivi. Marsikje in marsikdaj in tako je prav. Ko gre za osebne, intimne, človeške odločitve, je to posebej poudarjeno. Vera je eno takih področij kjer je subtilnost obravnave vedno potrebna. Zato je bila pobuda svetnika Zorana o tem, da se izboljšajo neustrezni pogoji za pravoslavne vernike z novo cerkvijo v Kranju morda za koga balzam za dušo in boj za vernike in vero. Prav. Nimamo nič proti. Toda mestni svet ni civilna družba, je politika. Resda na lokalni ravni, a je politika. Terja odgovornost, premišljenost in tudi - politično - subtilnost. Predvsem pa jasno in dosledno podlago za nastopanje pred javnostjo, ki se ji reče 50 000 Kranjčank in Kranjčanov. Kjer je po Zoranovih besedah petina pravoslavnih prebivalcev!? Smola: mnogi pravoslavni verniki in legitimni predstavniki pojma nimajo o Zoranov zahtevi oziroma je na tak način sploh ne sprejemajo. Prav. Lahko je tudi pobuda bolj njegova kot njihova, še vedno je to pravica svetnika, izvoljenega na demokratičnih volitvah. Bolj vprašljiva pa je sama podlaga. Kajti področje bogoslužja je vendarle rešeno za pravoslavne vernike, za druge (npr. Muslimane) precej slabše. In zato se zdi, da je svetnik nekaj predlagal predvsem zato, da zdaj o tem pišemo in se s tem ukvarjamo. To pa je tisto, kar je nevarno: pravoslavna cerkev zato, da nas bo združevala ali zato, da bo svetnik Zoran gradil politično kariero v okolju kjer je do zdaj že pokazal zanimivo doslednost. Najprej je - na zadnjih volitvah - udaril po prejšnjem županu in hotel biti župan, potem pa z njim v znanem lokalu s čevapčiči čakal na zmago v drugem krogu. Pa je nista dočakala. Zoranovi nastopi v mestnem svetu pa so zdaj izredno zanimivi, ker rad poudarja, kaj vse zna, kaj vse zmore in obenem vehementno deli nauke in vrednostne sodbe. Zakaj pa ne, saj je politik, izvoljenec ljudstva. Ko pa tako ravnanje trči v naša intimna čustva in občutja, ko se začnemo tako ali drugače soočati s problematiko vere in z njo cerkve, moramo biti drugačni od našega svetnika. Ne smemo politike spustiti še na to področje kar je žal pri nas sicer praksa. Oziroma: vero ohranimo kot nekaj kar vernike združuje (ne glede na Boga in Cerkev) in ne razdvaja. Žal smo priča prvemu poskusu, da bi dober namen (tega svetniku ne odrekamo) potrdil pregovor, da je "pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni". Kranj je mesto kjer živi ogromno ljudi drugih nacionalnosti in veroizpovedi in lahko smo ponosni, da smo sožitje znali vzpostaviti in ohraniti. Z Zoranom ali brez.