Sprejem pri županu

Trener nam je povedal, da gremo v sredo k županu. To pa zato, ker smo najboljši v Sloveniji. Jaz župana ne poznam, sem pa bil na tekmi, ko smo proti njemu protestirali. Ne pusti namreč zgraditi nove tribune. A je gotovo dober človek, ker nas je sprejel. Zbrali smo se pred občino in potem šli v prvo nadstropje. Župan je bil skupaj z našim predsednikom kluba in eno gospo, ki je tam samo stala. Pa še novinarji so bili kot bi bila liga prvakov! Meni je bilo to všeč. Res pa je, da mi je krulilo v želodcu, ker sem šel na sprejem neposredno iz šole. Prej sem očija in mamico vprašal, če sta že bila na kakem sprejemu. In sta povedala, da gredo na sprejeme povabljeni in jih pripravljajo navadno bogati in ugledni ljudje. Tam se tudi kaj dobrega poje in popije. Zato sem bil še bolj vesel.

Potem smo tam stali in je župan povedal, da so v Kranju mladi športniki dobri, potem pa gredo iz Kranja in on tega ne razume. Pomislil sem na slačilnice pod tribuno in na mraz v kopalnicah pod tuši in si rekel, da je župan zagotovo pravi korenjak in sploh od fare fant, če mu vsega tega ni mar in tako ljubi Kranj, da bi se umival v mrazu in slačil s podganami. Ampak: zato pa je župan, ker je tako dober, in pogumen in jeklen. Nato je še rekel, da je pripravil govor, a ga ne bo bral. In je zaključil. Nisem povsem razumel, kaj nam želi povedati, ampak mi gremo na Poljsko igrat z najboljšimi in to je zame najbolj pomembno. Nato so se odrasli nekaj pogovarjali, mi pa smo šli do mize kjer so nam pripravili sprejem. Kako sta se oči in mami zmotila! Nič nismo dobili za pod zob, piškotov je bilo za vzorec in nekaj ledenega čaja. Ampak je prav tako. Bo prej nova tribuna in župan mora varčevati. Sem sicer slišal in bral, da naj bi se z njegovim prihodom povečala nabava viskija za občino, a se mi zdi prav. Če daš vsakemu en glažek viskija, si dober župan in potem prišparaš pri sprejemih. Piškotov je med mojim razmišljanjem zmanjkalo in ker nismo imeli več kaj početi, smo šli. Lačni smo bili skoraj vsi, sprejemi očitno niso za nas.

Posebej sem bil navdušen, kako je župan sprejel darilo: "Ali je prava!?" je dejal, ko mu je naš trener dal žogo. Ja, taka žoga baje stane skoraj toliko kot je stal sprejem za vse nas. Če odštejem govor, ki ga ni bral in navodila, ki jih nisem razumel. Jutri me bo v šoli sram. Danes sem se hvalil, kako bo na sprejemu, jutri pa bom moral povedati, da je župan prvič videl nogometno žogo in da si na sprejemih lačen in žejen.

Nogomet bom še igral. Na sprejeme pa ne bom hodil. Župana imam zdaj še bolj rad in tisto gospo ob njem tudi. Tako dobra sta z nami, a morata tako varčevati. Sem na televiziji slišal, da je zdaj kriza. Kaj če bi mi, fantje najboljše ekipe v Sloveniji, zbrali nekaj dorbiža in povabili gospoda župana in gospo na pice? Bom vprašal očija in mamico, če bi bil to potem sprejem! Zame je bil vseeno lep dan. Sem šel namreč eno uro prej iz šole in tudi za to hvala županu.

Mirko Mali, nogometaš