Naša (A)Lenka je kazensko ovadena. Pa kaj: ovadb je bilo v minulih letih toliko, da so izgubile pomen in pravno gledano: šele sodba je zadnji dokaz krivde. Pa še ta lahko pade, postopkovno in vsebinsko. Tragika naše Alenke Bratušek je, da zdaj policija kaže s prstom na njeno ambicioznost, na njen poskus odhoda v Bruselj, Evropo. No, ja: ni prvič in ne zadnjič, da so ovadili kakega (bivšega) šefa/šefico vlade - hrvaški lepo sedi v zaporu!

Tragično pa bi bilo, če bi osebni neuspeh in potem ponižanje čez mero dobrega okusa, zdaj dobila policijsko-sodni epilog. Kajti Alenki se ni nikdar zgodilo nič, ko je menjavala stranke in politične opcije in grupacije. Vedno nam je še jasno povedala, da brez nje ne gre. Pa je šlo: nekoč je v nogometnem klubu v domačem mestu s prijateljem Aleksandrom izvajala politično nogometno lustracijo kjer je dvignila roko za to, da se odstrani "neprimerne". Potem je v stranki kamor je bila povabljena ali je tja hotela, želela delati red in odstraniti motečega Zorana. Obakrat ji ni uspelo, a je uspehov bilo dovolj za odskočno desko v Bruselj. Pa so ji desko namilili doma in v Evropi, padec je bil hud - a ne usoden. Poslanka stranke, ki včasih unovči svoje glasove za ali proti je še vedno. In nekateri jo že vidijo v Beogradu kot ambasadorko...

Jasno je, da privoščljivci ploskajo, ko padeš ali se vsaj spotakneš. Je pa nekaj tudi res: včasih je treba takim kot je naša najbolj vidna kranjska političarka reči tudi ne. Preprosto, jasno, tudi s tveganjem, da ne bo dobro zate. Pa smo med tem spremljali, kdo vse ji je za službo in položaj in še kaj lezel v ..., zdaj pa se naslaja ob sestopu naše Alenke. Tisti, ki so ji morda že kdaj upali reči ne pa na zadevo gledajo drugače: preživela je vse bitke, bo pa še to!?

ps. Naslov pesmice je Lenka se šeta/O.Župančič/