Mohor Bogataj je odredil revizije na Ljudski univerzi, v Zavodu za turizem, pri pogodbi o izvensodnih poravnavah. Rezultate je več ali manj pričakal že Boštjan Trilar. Ugotovitve so take, da te je sram, da zardiš. In k temu dodajmo še računsko sodišče in vrtce. Sramota na kubik! Odgovornim ni padel las z glave, a je šlo pri vsem skupaj za lepo proračunsko vsoto nepravilnosti, nezakonitosti, površnosti, nespoštovanja predpisov.

Moh(or+Bo)štjan je tisti kranjski župan, ki je o vsem tem bolj ali manj tiho. In če je nekdo osumljen korupcije, naj zamenja službo pa bo imel mir. In če se vse skupaj dogaja vsem pred nosom, je Mohštjan molčeč: ko ga vprašajo po reviziji v javnem zavodu, pove preprosto: "Ja, je bila!" In pika. Tako dogovori na svetniško vprašanje. Ker pač svetnik ni dovolj natančno vprašal. Če bi vprašal, kaj se je zgodilo v poročilu, kaj v njem piše, na kaj opozarja, ima Mohštjan od Trme brezplačen nasvet: tudi v tem primeru je nekdo zamenjal službo! In kaj bi potem z revizijo, nepravilnostmi, zapravljenim denarjem?

Kranjski javni zavodi so grozljiva podoba prejšnjega in sedanjega župana in celotne oblasti. So pač ogledalo delovanja ljudi, ki imajo na skrbi nekaj deset milijonov našega denarja. Izn z njim delajo kot pač delajo in za povrh potem še trdijo, da ni nič narobe. Ker dejansko ni: če bi bilo, bi ukrepal drugačni župan, kajne?

Sumi korupcije in še česa pri gasilcih, v vrtcih, ljudski univerzi in že pokojnem zavodu za turizem so ob početju prejšnjega poštenega podžupana kranjski zaščitni znak: z našim denarjem delajo kot svinja z mehom in se pri tem vedno znajo izgovoriti na sto vzrokov, razlogov ipd. Ljudje pa ob vsem tem samo zardevajo: če bi doma s svojim denarjem delali tako, jojprejoj!

Z našim pa počnejo kar hočejo.