Dečki do 12 let četrti, dečki do 14 let sedmi do osmi in prvi v Nike pokalu, dečki do 10 let prvi v Rad igram nogomet, kadeti peti .... Triglav ima še vedno pravo nogometno šolo s pravimi trenerji in igralci.

Danes je bil lep dan - dečki do 12 točk so brez oddane točke zmleli neprepoznavne "vrtnice" iz Nove Gorice in seveda bili veseli. Starši in vsi, ki jih podpirajo tudi. Trener Robert tudi. Džoko - šef alpske baze tudi. In jaz tudi. Še bolj bi bil vesel, če bi ob igrišču videl vodjo strokovnega dela Roberta Misjo. In pa odgovornega za delo v NOGA, podpredsednika Mira Matijaševiča. Bognedaj, da bi "pogrešal" predsednika, zanji bi bilo verjetno treba izdelati "specialko" s koordinatami Tenetiš. Tako pač je. In nič ni narobe, če kdaj kdo manjka. Je pa to sporočilo, ki je pomembno - odgovorni imajo bolj pomembno delo ob sobotah. Verjetno se vrstijo pogovori s trenerji, igralci, sponzorji. Pa zmanjka časa za otroke, ki so v ponos klubu in dokazujejo, kaj je Triglav postavil za svoje temelje. In če kdo te temelje začne rušiti in majati, potem jojsiga klubu. Pa ne, da bi kdo pomislil, da morajo biti vsi odgovorni vedno na vsaki tekmi. Kje pa - le sporočilo je vedno poslano, če prideš ali pa te ni. In sramota za klub je, da ni bilo prav nikogar od tistih, ki sicer klub predstavljajo.

Včasih so bile take tekme za klub kot sveža kri, energija, motivacija. Ker smo z njimi dokazovali, da smo na nogometnem zemljevidu z delom in uspehi. Ker se dečki do 12 let pač ne pogovarjajo o denarju, premijah in podobnem - ampak uživajo v nogometu. In verjetno dejansko niso danes nikogar pogrešali. Če namreč nimaš čuta za svoj klub, če nimaš odnosa in če mu ne kažeš pripadnosti, je povsod hudo. Naj ne bo trapasto: ampak na misel mi je prišel Piksi, košarskarski čudežni direktor Olimpije. Ki je dal petam vetra potem, ko so najprej spodili tistega, ki je ob vsaki krizi bil pripravljen delati. O delu ne enega, ne drugega ne sodim. Toda: pripadnost? Piksi in njegova naveza ljudi, ki so vedno zapravljali Olimpijin denar, je bil na potezi. Da dokaže, da je pobral že dovolj denarja in bo za Olimpijo delal iz pripadnosti in trme, da se ne potopi. A je v Bejrutu boljši čas za košarko kot v Ljubljani. In da ne bo pomote: pripadnost in profesionalizem sta lahko vsaksebi - denar ureja odnose v poslu, profesionalnem športu. A če se združita, je uspeh skoraj zajamčen. Ker ni vse v polni denarnici, nekaj je tudi v srcu. Piksi je najprej mirno gledal, kako režejo predhodnika, ga pečejo na medijskem ražnju in potem čakal na - reci in piši - vsaj milijon. Ne za novo Olimpijo, za umik tožb in deblokado tiste Olimpije, ki jo je politična oligarhija z državnimi sponzorji dobesedno uničila.

Triglav ne čaka na milijon. Zato toliko bolj potrebuje pripadnost. In če je lepa sobota in se vodilni po napornem prvenstvu razbežijo sem ter tja, dečki igrajo. Zase, za klub in nogomet. Zakaj sem vse to zapisal? Ker sem že velikokrat povedal, da ne bom tiho, ko se bodo lotili temeljev kluba. Ker smo jih gradili mnogi leta in leta. Tudi ob sobotah popoldne.