Tisti, ki varčujejo v Gorenjski banki, so doživeli že vse. Triumvirat Piskernik&Bohorič&Kavčič je znal osupniti vse z ambicijami, zdaj so tiho in skriti v mirni penziji. Med tem pa v Kranju postaja največji lastnik gospod iz Srbije, kralj sladkorja in očitno bančništva. Res je, da ima Savina lupina še 37 odstotkov banke, a to bo kmalu preteklost. Ker banka potrebuje drugačnega lastnika kot pa Savo, ki ima manj kapitala kot ima dolgov - a ima v lasti hotele po vsej Sloveniji.

Mi, varčevalci in ostali, debelo gledamo. Kje je zdaj trojček, da nam pojasni, kako so poslali po Savi navzdol Savo, Merkur in še Gorenjsko banko? Kje je zdaj politično-gospodarska naveza, ki je želela vladati "Gorenjski in širše"? Kje so donosi, napihnjene delnice, deleži v podjetjih? Nič. Prav nič ne bo ostalo od tega. Morda je še edini pozitivec v tej zgodbi Bine Kordež, ki je greh vzel nase. Upravičeno in zasluženo, a tudi pogumno. Gorenjska in Kranj in Slovenija pa s(m)o ostali brez treh, ki so vedrili in oblačili desetletja pa se jih še nihče spomni ne. Dejanski in odgovorni avtorji polomije pa so prav oni, o tem pač ni dvoma. In pošteno je k temu prispevala kriza, splošna in naša.

Tisti, ki so zaman hodili prosjačit v prebogato banko za evro ali dva pomoči kulturi in športu, so dobivali lekcije o tem, da za vse ni denarja. Da banka mora služiti lastnikom. Da se banka ne pojavlja v športu ipd. Da...Ja, res: to zdaj zveni žalostno. Ti možje, ki jih v njihovem okolju ni imel rad nihče,res niso imeli za druge, pač pa zase. Tudi zato so tragični liki nekega časa. Pa ne, da bi zdaj pljuvali po tistih, ki nimajo več moči. Nikakor ne. Kajti bolj kot za nas, je zanje poraz huda lekcija o tem, kako so zapravili vse - najbolj pa svoj ugled "trojčka močnih.

Gospod Kostič je za nas nepopisan list, tistega pokracanega smo vrgli v smeti.