Ali pa obratno: misli globalno, deluj lokalno!? Pred nogometno sezono se nisem mogel upreti pogledu na "lokalca", ki vozi med Kranjem in Šenčurjem in nazaj. Prijeten avtobus, kajne? Na njem redno sedijo nogometaši, ki v Kranj prihajajo po znanje in odhajajo v Šenčur malce jezni, malce razočarani. Zadnji Beni Stjepanovič, prej brata Košnik, še prej vratar Žlebnik in mnogi, mnogi drugi. Nekoč sem na silo in s pojedeno besedo (učil sem se tega pri mojstrih iz krompirjeve dežele...) v Triglav priklical igralca, ki danes igra v Italiji. Pa mu je takratni šenčurski strateg (danes ne najde službe, ki bi dovolj cenila njegove sposobnosti) ure in ure polnil glavo, kako ga "bo Šubic zaj...."! In ni bil edini: šenčurski nogomet je odvisen od tistih, ki ne marajo Triglava. Smešna resnica, ki postaja in ostaja stalnica. Se spomnim nogometaša, ki Triglava živega ni mogel in potem kot mladinec le prišel k nam: uveljavili smo ga, dobil je članske minute in odšel v Šenčur, " ker me vi niste znali prodati!" Da počiš od smeha! Iz Triglava se je takrat res še šlo v Milano in Partizan, a to ne spremeni temeljnega dejstva: vse "šenčurske ase" je Triglav naučil veliko nogometa. Vse ase? Kaj pa slovita "trenerjeva družbica"? No, napisal sem: ase, ne povprečne nogometaše vseh starosti! Triglavu bi torej Šenčur moral postaviti spomenik - a je prijetno tudi drugače: v Ljubljani vedno čaka četica potencialnih "Šenčurjanov", ki so potem bolj ali manj sopotniki šenčurske zgodbe. Slednja je nekoč imela krasen začetek: mladi fantje iz Kranja naj bi se kalili v Šenčurju. Pa so jim med polji povedali, da je Kranj s podpisanim vred in Triglavom sploh "uničevalec" in jih skušali pritegniti tako kot tistega, ki se danes lahko samo Triglavu zahvali, da ni s svojim nekdanjim trenerjem v Zadnji (nogometni) vasi. Zato se ob Šenčurjih in podobnih spomnim na nogometno resnico: pa saj fantje delajo kot Triglav - leta in leta z mladimi! Dobro in zavzeto! Profesionalno, kot se temu reče. In izplen? Člansko moštvo je "Triglavov odpadek+Interblockov ipd. odpadek" bolj ali manj nezadovoljnih igralcev z dodatkom tistih, ki seveda Triglava niso nikdar marali. In to - o tem ni dvoma - je dovolj za vrh druge lige! Celo za prvo ligo? Zakaj pa ne: sestavljanje moštev je vedno lepa priložnost za trgovino in potem je pač resnično vse odprto. Aljančič, Robnik, Bunderla, Stjepanovič, Božičič in še bi jih lahko naštevali - so pač tako ali drugače sedli na avtobus iz Kranja proti ravnici...

Zakaj to pišem? Zato, ker bi bilo lahko tudi drugače. Ker bi vsa Gorenjska morala skrbeti, da bo v NOGA čim več jeseniških in šenčurskih nadarjenih mladeničev. In potem bi se dogajalo več Košnikov, ki bi se vrnili v matični klub. Razlog ni pomemben - vsi bi bili za svoja okolja dodana vrednost. A Triglav se je odločil, da gre tudi drugače. Mladega Košnika v Šenčur, dva anonimna mladinca pa v člansko ekipo Triglava!? In rezultat: Triglav bo kmalu Šenčur in obratno. Kadrovanje je namreč vedno ogledalo športnega koncepta in politike. Zato je "lokalc" dobra zamisel. Z eno pripombo: na ta način bodo gor in dol na bus in z njega hodili številni, le kam dlje, nikar proti Milanu, se bo vse bolj poredko kdo odpeljal.

Gorenjski nogomet je natančno ogledalo okolja kjer nastaja. Triglav je bil nekaj časa iz tega okolja izvzet: ker so njegove igralce občudovali v Mariboru in še kje. Kajti - Šenčur ti vedno ostane, kajne?