Olimpijske igre se bodo iztekle in za nogometne navdušence se začne iskanje poti do užitkov. Nogometa je na ekranih že kar preveč, toda angleška, nemška liga vladata po zanimivosti in privlačnosti, ambientu in splošnemu vzdušju. Španija streže z dvobojem dveh velikih, Italija zaostaja, v Franciji šejki dajejo zagon vsej ligi...

Sam sem vedno iskal čiste užitke. Nogometne, kajpak. Ko sem videl tekmo Slovenije in Jugoslavije na EP, bi kmalu pozabil na legendarni finale lige prvakov med Bayernom in ManU-jem v Barceloni. Pa je potem prišlo finale Milan:Liverpool z dramo vseh dram in tako naprej - nikoli ni konca. Ko sem letos gledal v Dortmundu Borussio z Bayernom (odločitev o prvenstvu) sem še enkrat več dvignil roko za nemški pristop. V nedeljo bom na Allianz areni gledal nemški superpokal (hvala gospod Riemann, zopet ste mi pomagali do vstopnice) in še enkrat več sedel na najlepšem stadionu na svetu, ki s svojo arhitekturo in zasnovo pomeni čisti nogometni užitek.

Priznam, da v Kranju v Triglavu nisem bil sposoben spremeniti gorenjske bede in primitivizma v kaj podobnega. Proti Interblocku je tribuna pokala po šivih, znali smo organizirati kako lepo dogajanje, a utopljeni smo v sivilu, ki mu dajeta drugačno barvo morda le Maribor in Murska Sobota. Nagarada zanju je logična: nogometna Evropa ju spoznava in sprejema kot resna partnerja. Ko sem se namreč klatil po nogometni Evropi (in gledal naš nogomet tudi v New Yorku, na primer), sem vedno znova dojel, da brez medijev+gospodarstva+politike v nogometu ne (z)moreš presežkov. Kranj pa je tragičen primer zanikanja dosežkov, kaj šele hlastanja za presežki. Župan, ki ne najde poti do stadiona in pravil nogometa ne pozna, gospodarstveniki v peskovniku tranzicije in resnično strahotno zaostala medijska scena so prevelika bremena celo za nogomet, ki je edini uspel privabiti 2000 ljudi na neko tekmo v slovenskem tekmovalnem okvirju.

Zato je bil in bo moj odgovor vedno enak: ali sedim na Camp Nou ali na Allianz areni, ali me pot vodi v Milano ali na Emirates v Londonu, vedno je doma naloga enaka in jasna - vzbuditi lokalno pripadnost. Vzbuditi zanimanje za tisto, kar je okoli mene - naše, moje. Triglav je nekoč Kranjčane in še koga vabil na vaterpolo, košarko, nogomet v velikem številu. Kot mlad fant sem vedel, kdo je najboljši košarkar, vaterpolist. Danes vsakdo ve, kdo je najboljši pri Realu ali Bayernu, na domače se požvižga. Užitek nogometne Evrope nam je bližji kot držati pesti za domač klub, šport.

Kaj je moj nedeljski problem? Kako biti naenkrat na tekmi Bayern: Borussia in Triglav:Domžale....?!