V Velenju je na igrišče stopil igralec, ki je junija letos odšel v tujino na dopust, njegovi soigralci pa so igrali odločilno bitko za obstanek v prvi ligi. Odgovorni za člansko moštvo so to nam, navijačem, skušali skriti in prikriti, celo igralcem so se zlagali o "službeni poti"! Ni ugotovljeno, ali jih je igralec samo seznanil, da gre ali je zaprosil za dovoljenje, a Robert Misja, Siniša Brkić in sodelavci bodo zaradi tega dejanja ostali zapisani v zgodovino kluba. Triglav je doživel marsikaj, česa podobnega pa res že dolgo, dolgo ne. Gre namreč za poniglavo laganje navijačem in samemu sebi, javnosti. In tisti, ki smo za Dob in tamkajšnjo kalvarijo plačali vstopnico, imamo pravico reči glasno in jasno: "Lahko lažete, lahko manipulirate, lahko blefirate - a prej ali slej resnica pride na dan!"

In za kaj pri vsem skupaj gre? Za kruhoborstvo. Za evro več. Za ugodnost več. Za položaj več. Za ....To je treba razumeti. Ali kje iščejo trenerja, ki omogoča take manipulacije in ali kdo želi takega športnega direktorja, ki je le marioneta? Ali igralec lahko pogleda v oči tistim, ki jih je zapustil, ko je bilo najtežje? Odgovore so nam ponudili v Velenju. Odgovor je ponudil že prej časten človek Dejan Burgar - eden najboljših strelcev Triglava zadnjega desetletja! Umaknil se je iz okolja kjer je cenjena laž. Kjer je kruhoborstvo nad osnovnimi vrednotami. Kjer se enemu odpusti in dovoli marsikaj, drugega pa poniža. Ne bom zapisal, kako ločujejo igralce - to se vidi samo po sebi. Kot navijač pa moram jasno in glasno in odgovorno napisati: živite od mojih evrov, jaz vam plačujem vstopnino. Žal na blagajni ne morem reči, da niti enega centa ne dam za te ljudi in njihovo početje.

Je kdo od odgovornih vsaj z besedo javno pojasnil dogodek z Doba? Je kdo skušal človeško ravnati in preprosto zadevo urediti kot se jo človeško uredi: igralec in odgovorni se opravičijo navijačem, zgodil se je izredni dogodek, fant ni bil plačan in je pač odšel na plačan dopust ipd. To bi bila higiena, ki seveda ne bo nikdar pozabljena, a nogometni ljudje (in nasploh ljudje) moramo znati odpuščati napake - te so logičen del nekega procesa, ki se mu reče nogomet. In sam sem napak naredil ohohoho, pošteno res. Toda lagati ljudem tako, da ščitiš svoje poniglavosti in laži, je lahko dobro in koristno, dokler te kdo ne najde. Odkrije. Razkrije. Če to storiš v tako javni ustanovi, kot je nogometi klub, je žal zadnji korak le še - prošnja za odpuščanje. Ne tisto krščansko, tisto osnovno odpušanje za sramoto, ki si jo klubu storil. In vzporedno s tem: odhod. Ko sem bil prepričan (samo en dan), da sem kriv (objektivno) za to, da gre Triglav v drugo ligo, sem odstopil. In bi pri tem ostalo, če ne bi odkril, kako so se me lotili g. Zavrl junior in g. Čeferin junior in tovariši z NZS+ politika+...Nato sem se začel boriti in sem zmagal: zase. In za Triglav. Ne, nič nisem storil narobe oziroma, kar sem zagrešil, sem popravil. Licenco pa so nam ukradli in to sem dokazal in pokazal. Javnosti, NZS-ju in vsakomur to pokažem lahko tudi danes. To je bila moja huda osebna travma, olajšanje toliko večje.

So manipulatorji s Triglavom odšli ali vsaj javno priznali greh? Ne, veselo delujejo naprej in pobirajo beliče na klubski blagajni. In sestavljajo člansko moštvo tako kot so ga v Dobu: po svojem kopitu in po svojih načelih. Žal pa so ta načela padla v blato, ki se mu reče laž. Manipulacija. Sramota.

NK Triglav Kranj ni njihova last. To sem spoznal tudi sam, ko so me pribijali na križ ob napakah, ki sem jih storil. Le ene nisem nikdar: nisem dal glave v pesek kot gospodje, ki še naprej hodijo po Sloveniji pod blagovno znamko Triglav. Zato je prav, da nam Dob in Velenje ostaneta v spominu kot postaji razkroja nečesa, kar vendarle ni vredno evro ali dva ali.... je nekaj več.

Zanje me je sram. Za Triglav me je strah.