Vitomir Gros, prvi župan po osamosvojitvi, je bil nadžupan in podžupan in župan - zanesel se je nase, bil samosvoj, preveč si ni dal prišepetovati od drugih. Mohor Bogataj je bil sprva v rokah tistih, ki so ga nastavili, imel pa vsaj dva "nadžupana" - Marjana Podgorška in Kristijana Gnilšaka. Slednji je bil res capo di tutti capi in sodelovanje z Mohorjem je dobilo klavrn epilog: dve leti zapora, zdaj je nadžupan na Dobu zaradi znane "ugodne poravnave". Pri Damijanu Pernetu so ključne poteze vlekli tisti, ki so ga nastavili, Aleš Sladojević kot direktor mestne uprave pa je bil alfa in omega celotne naveze "made in Mladi za Kranj". Boštjan Trilar pa je bil seveda sam sebi podžupan, nadžupan, župan in vse ostalo, uradni podžupan Vehovec pa zgolj "substitutek", ki si ni zaslužil na koncu niti kandidature na volitvah - tako mu je dal Trilar vedeti, koliko "tehta".

Nova oblast, novi ljudje, nove navade? Jani Černe je bil šef kampanje župana Rakovca, logično je sedel na podžupanski stol. Operativec nesporno je, Matjaž Rakovec pa glede na svoje poslovno obdobje ni ravno človek, ki bi mu podžupan "zrasel čez glavo" čeprav kot tandem za zdaj delujeta super usklajeno. Novi podžupan je lahko dobra povezava s šefom vlade, na terenu pa bo moral dokazati svoje politično poslanstvo. Nesporno pa je bil v vmesnem času potolčen rekord v številu tistih, ki bi bili radi podžupanje oziroma podžupani - lista je res dolga in zanimiva. Mnogi si namreč predstavljajo, da je to prijetna "hladovina" kjer pač protokolarno nekaj si, v stvarnosti pa se ne pretegneš od dela. Verjetno bi podžupan Černe zlahka to teorijo koritarjev (ki bi se radi delali pomembne) potolkel s podatki o tem, kaj in koliko dela.

Kdo je bil drugi na olimpijskih igrah? Nihče nima pojma, kajne? Zato pa je "drugi človek" na občini lahko zelo pomemben. Odloča pa (kot povsod) župan: in tu bomo pač na preži in bomo kmalu dojeli, ali je podžupanski stolček udoben za sedenje, ali je dejansko prispodoba za delo za občino in vse nas.