Ni ga župana, ki ne bo in ni in ni bil grešnik. Napake so žal logične in tudi razumljive. Ni pa razumljivo, da jih delaš vsem na očeh in tako očitno, da ljudje pomislijo na korupcijo, barabijo in kar je še takih izrazov. In primer telovadnice na Planini žel je tak.

Čemu ni župan (nobena naglica, noben predpis, noben položaj ga ni silil v drugačno ravnanje) počakal s podpisom pogodbe o gradnji, če ni imel ključnega dovoljenja? V čigavo korist?

Čemu je župan s podpisom "bianco" omogočil zaslužek edinemu partnerju (istemu kot v Stražišču), če pa se sploh ni vedelo, kdaj se bo gradilo, kaj se bo gradilo, kako se bo gradilo in - če se bo sploh gradilo glede na tekoče postopke na upravni enoti? Kdo bi si na tak način zaslužil lepe denarce?

Čemu ni župan, ki je s pompom odprl vsako kolesarnico, javnosti preprosto povedal, da je projekt sicer odobren, a se zatika z dovoljenji? Čemu ni ob podpisu pogodbe črhnil o ceni, vrednosti telovadnice in dodatnih učilnic, ki je zasoljena do skrajnosti? Čemu ni sledil nadozornemu odboro občine, ki ga je po zgodbi iz Stražišča jasno opozoril, da projekti z enim ponudnikom niso dobri za občino? Kdo ima pri takem početju računico zase?

Če bo obveljala nova zgodba o telovadnici, se ne bomo nič manj grenko nasmehnili ob tem, kako s(m)o gradili telovadnice v Žabnici, Goričah, Besnici in v Stražišču. Ob njih si manejo roke podjetniki, ki jim ni česa očitati: unovčili so vse, kar jim je kranjska oblast ponudila. V njihovo ali še kakšno korist? Kdor namreč ravna z našim denarjem kot svinja z mehom, ima računico. Zase, ne za nas. Zato je primer "odlične rešitve" danes ena večjih sramot oblasti Boštjana Trilarja, ki nam je dolžan mnogo odgovorov. Nič ga ne obtožujemo, le pričakujemo jih kot logično posledico njegove samohvale.