Če na primeru stavbe pri Prešernovem gaju ponazorimo, kako smo prijazni do mladih (družin), nas je lahko sram. Medtem, ko vsako leto 100 in več otrok nima strehe nad glavo v vrtcih, stavba (namenjena tudi za to) ostaja prazna oziroma bo šele zdaj v njej končno nastalo nekaj kar bo koristilo vsem nam. In če je parola vsake oblasti, da "je treba mladim dati službe, stanovanja", potem je seveda vrtec del te zgodbe.

Poslušati Boštjana Trilarja o megalomanskih načrtih, je bilo naporno. Ne zato, ker mu bi kdo odrekal vizijo, ampak zato, ker ni uspel rešiti otroškega varstva, ker ni uspel rešiti športno vadbenega centra, ker ni uspel rešiti kupa problemov s šolami, telovadnicami. Če se je tega lotil, nas boli glava (kot jih boli v Stražišču ob super naložbi v telovadnico....) oziroma se vedno znova izkaže, da so za vsem tem leporečjem čudni posli, čudni rezultati.

Nova oblast bo začela z gradnjo pri Prešernovem gaju in treba je pošteno priznati, da je začetek naložbe načrtovala Trilarjeva posadka. Ki pa je od tega, da so ustavili gradnjo 2014 do 2018 storila malo ali nič! Ob preko 100 otrocih brez vrtca vsako leto. A o tem niso radi govorili, ker so pač odpirali kolesarnice in snovali javno-zasebna partnerstva, ki so za Kranj prekleto draga, za partnerje pa lahko zlata jama zaslužkov.

Kranjski vrtci so največji tak zavod v državi. Morda kaj veste, kaj se tam dogaja? Je javnost kdaj o čem obveščena, razen o povišanju cen in izbiranju direktorjev? Vidite, to pa so problemi, ki jih je lažje rešiti: več moramo (z)vedeti o nas samih, da bomo probleme lažje reševali. Kajti tudi letos nam grozi, da bodo stare mame in varuške ipd. reševale tegobe (zlasti) mladih družin, ki jih v Kranju tako potrebujemo, da bi pokazali, da je tukaj lepo delati in živeti. Lepo že, ni pa lahko...