Nikdar ne bomo enotni pri zabavi. Eni bodo prisegli, da je - na primer - 20 jurjev na večer za Bajago &Instruktorje preveč, drugi bodo prepričani, da si zaslužijo vsak cent. Podatek, ki je za kranjsko veselico oziroma Kranfest značilen in pomemben: vstopnine ni. Oziroma: plačamo jo skozi proračun, ker gre sleherni cent za izvajalce iz naših žepov.

Če gremo domov z veselice dobre volje, je namen dosežen. Če smo pri tem srečali še ljudi, ki jih prej nekaj časa nismo, toliko bolje. Če je vse dobro organizirano, če je red in še parkirno mesto najdemo, potem je pa super. Kriteriji so torej dokaj preprosti in jasni, veselice pač niso tisti dogodki, ki bi terjali prefinjenost. Kranfest je bil Kranjska noč in še kaj, ker je bil včasih občinski praznik poleti. Druženje je vsakoletno, stalno in temu ni kaj dodati.

Ljudje, ki sedijo v svetu zavoda in zavod sam morajo pretehtati programsko usmeritev in namen trošenja javnega denarja. Za njih je ta naloga stalna. O okusih pa se ne razpravlja in zato seveda vsi skupaj lahko samo sprejmemo naš Kranfest kot del poletnega dogajanja, ki ga eni pogrešajo, drugi bi bili najraje brez vsega. Tudi tu ni enotne ocene, mnenja in stališča. Prav je tako: zakaj bi se morali vsi strinjati, da je Bajaga pravi in zakaj bi vsi morali oboževati našo Helenco in njen glas?

Vsekakor pa je Kranj že zdavnaj sprejel svojo veselico. Morda je malo nerodno, da na iste dni na Gorenjskem traja Blejska noč, a naj Kranfest ostane srečevališče ljudi, ki tu živimo pa bo tudi cena in ocena prava. Je pa nekaj res: skozi vse leto bi lahko mesto imelo neko prepoznavno vsebino, neko redečo nit, nekaj posebnega....kaj bi že to bilo? Vidite, če bi pa to mi vedeli, bi naredili nekaj, kar ni uspelo še nikomur: razveseliti in zadovoljiti vse v tem našem Kranju kjer tako radi "šimfamo". In priznamo: tudi mi sodimo v Kranj.