Kranj. Mesto s tradicijo, alpska prestolnica, mesto sanj, športno in Prešernovo mesto, mesto kranjske klobase....le česa vse mu nismo pritaknili.

Nismo mu še uspeli najti neke vsebine, ki bi bila izziv. Evropska prestolnica kulture? Lep načrt, za 2025. Svetovno prvenstvo v plezanju, morda že 2021? Utopična fantazija ali morda izziv, ki bi nam dal nov zagon, samozavest, prepoznavnost?

Taki dogodki so postali izjemni v svetovnem merilu in Japonci so videli, da Kranjčanke plezajo visoko, Slovenke sploh najvišje. Če bi jim predstavili Gorenjsko, Kranj, bi bili (o tem pač ne dvomimo) navdušeni. Zakaj tega ne bi storili?

Potrebujemo dvorano, ni dvoma. Potrebujemo denar zanjo, ni dvoma. Potrebujemo jasno računico, ni dvoma. Kje je potem dvom? Samo v nas in okoli nas: si Kranj lahko privošči tak dogodek, ko pa še nimamo nove tribune, telovadnic ipd. Če bi sledili bivši oblasti, bi nam take objekte delali partnerji za lepe denarje. Si torej dvorano, ki bo center prostega plezanja v Sloveniji, privoščimo mi? Jo lahko zgradimo in plačamo?

Danes ponujamo samo vprašanja. Odgovore morajo najti - odgovorni. Ampak: ambicija mesta in okolja, ambicija ljudi je tudi v tem, da sledijo izzivom. Kranj nima večje športne prireditve. Kranj nima evropsko, svetovno znanega dogodka. Kranj pa to morda lahko dobi.

Vemo, kje bo ovira in kakšna je. A obenem ponujamo izziv vsem, ki odločajo. Da premaknejo to mesto iz splošne otopelosti. Tudi s plezanjem, zakaj pa ne. Ker je plezanje nekako povezano s slehernim od nas, ki želi nekam gor. višje, k cilju. Kot mlade punce, ki to zmorejo. Mi jim moramo dati - oprijem.