Ko uslužbenko in bivšo direktorico bremenijo grehov, so mediji seveda pri roki: dobijo podatke o tem, kaj vse je zagrešila. Ko pa Gorenjski muzej izgubi spor in iz naših žepov plača za "eno parkirišče" (po zgodbi s Planine o prisilnem nakupu), gospa Marjana Žibert lepo molči. Kaj bi prala muzejevo umazano perilo javno, kaj bi pojasnjevala, kje je našla lepo vsotico za to, da je plačala izgubljeni spor z uslužbenko....?!

Gorenjski muzej je eden od javnih zavodov, ki jih plačujemo vsi mi. Očitno je denarja tam več kot dovolj, če zmorejo plačati krivično odpuščeni uslužbenki desetine tisočev evrov. Za povrh o tem še "obvestijo občino" kjer seveda prav tako leži del krivde. Ali pa ne leži več, ker je tudi župan, ki je vse to dovolil, omogočil - že bivši!? Ampak: 5o jurjev za parkirišče, 50 za odpravnino po izgubljenem sporu - pa je lažji odgovor, kje je denar oziroma zakaj ga zmanjka za marsikaj....

Nihče ne more predvideti odločitev sodišča, a Gorenjski muzej je najel odvetnico, ki jim je pač svetovala, kako dati brco uslužbenki. In jo plačal. In ko bo jutri - bolj ali manj zanesljivo - treba plačati grehe afere "zeleno, ki te ljubim zeleno", bo seveda treba vedeti, kdo je kriv in odgovoren za šlamastiko z razpisom za urejanje zelenic, ki zopet grozi našim žepom!

Ni dvoma, da bo sedanja in tudi prihodnja oblast "sedla v koprive" tudi pri kakem takem sporu, poslu. A nekaj je ključno: si ljudje, ki so za to odgovorni (npr. v muzeju) res še zaslužijo podporo za svoje vodenje ali pa bi kdaj pa kdaj morda tudi sami razmislili o tem in dali mesto drugemu?

Naivno pričakovanje, a nas vse skupaj stane preveč. V evrih in izgubljenem ugledu merjeno!