Danes pa samo tole: verodostojnost je v življenju ključna za tistega, ki rad izpostavlja sebe, svoje početje. Na primer v politiki. Če nekdo ves čas ponavlja, da je drugačen, ker je pošten, verodostojen, s poslovnimi in drugimi odlikami, ljudje verjamejo. Dokler...

Dokler se ne izkaže nasprotno. In da se to izkaže, ne zadoščajo čveke. Politik mora kaj storiti, da pade njegova aureola, da nima več sija okoli glave in se izkaže, da je dejansko drugačen. Ne, ni dovolj le, da se pijan zaletiš in potem ne prevzameš odgovornosti, tu bi ljudje še zamižali. Problem je, če se izkaže, da si delal v praksi, vsak dan in na več načinov -v nasprotju s tistim, kar si govoril.

Danes objavljamo zgodbo o tem, da je Slovenija majhna, Kranj še manjši. Da preprosto povezave niso nobena skrivnost. Zakaj pa bi bile? Razen, če ne nakazujejo, da niso to le tovariška omizja, da ne gre le za skupno kolesarjenje in piknik: da gre za posle. In denar. Javni denar.

Pri tem pa je treba biti previden. Ne obsojati vnaprej, a vendarle dvomiti. Mi dvomimo. Predvsem v to, da je mogoče bolje, če nam nekdo zelenice ureja za 1,5 milijona višjo ceno. Predvsem o tem, da država ni pravnomočno in ustrezno pokazala na tiste, ki so to omogočili. In predvsem o tem, da se tu ni dogajalo marsikaj kar bo treba pojasniti.

Dimnikarski kranjski greh je stal 2 000 000. Mohorju Bogataju se ni zgodilo nič, nihče ga ni klical na zagovor. Boštjan Trilar je to obljubljal, a tega ni storil. Zdaj je sam v isti vlogi, le da je v njegovi Matjaž Rakovec. Ki je naročil vsaj forenzično preiskavo, da pridemo zadevi do dna.

Nihče ni kriv, dokler mu krivda ni dokazana. A država je z revizijo sporno pogodbo že "raztrgala" in na to ni pritožbe. Zato je to podlaga, da zahtevamo, da so zelenice urejene. V vseh pogledih. Ker bodo potem naše rožice rasle verodostojno.