2003 je nastala pogodba med občino in Domplanom in po njej je to podjetje postalo nesporni monopolist pri gradnji omrežja, ki greje mnoge Kranjčanke in Kranjčane. Pogodba je taka kot jih je naš tedanji in sedanji župan (direktor Domplana Frelih pa je zdaj podžupan Bogataju...) podpisal kar nekaj. In za vsemi se je kadilo, pri mnogih je smrdelo in še smrdi. Pogrela nas je tudi ta, plinska pogodba. Po njej je Domplan namreč lahko postal lastnik omrežja, dolegega kakih peti kilometrov. Z njim pa drži v kleščah tudi občino, ki mu je logično podelila koncesijo za oskrbo s plinom. Računsko sodišče je zdaj dalo negativno mnenje za kolobocije v času vladavine Damijana Perneta, ki je moral grehe prejšnjega in sedanjega župana umestiti v spremenjeno zakonodajo.

Bistvo: pogodba iz 2003 je najmanj sporna, če ne nezakonita ali škodljiva. Samo v dveh letih naj bi Kranjčani plačali po 30 evrov vsak preveč. Plin je bil (pre)drag, a klešče držijo trdno: ni ga, ki bi ponudil cenejši plin brez omrežja, ki pa je v lasti Domplana. Če ga bo občina hotela imeti, ga bo (pre)plačala. Kaj ste imela Frelih in Bogataj takrat med sabo, ne vemo. Spomnimo pa se milijonskih prekoračitev pri gradnji prizidka Zdravstvenega doma, več kot milijon evrov več za knjižnico, 600 000 evrov čudne poravnave na Drulovki in tako dalje in tako naprej.

Ustava RS ne predvideva zamenjave župana. Slednji je lahko za grehe pravnomočno obsojen, a ostaja župan. To, kar je Kranju že do zdaj storil Mohor Bogataj je dokazljiva, s številkami opredeljena vsota, ki gre v milijone evrov. Je potem čudno, če isti človek tudi požrtije mestnih svetnikov šteje za stvari, ki so se zgodile "po pravilniku"!? Toda, ničesar ni kriv sam od sebe - krivi so tisti, ki so mu zaupali in mu še zaupajo. Razen, če ima to zaupanje ceno. In če se ve, kdo jo plača. In komu. In kam.