Simbolika v življenju igra pomembno vlogo. Ljudje se istovetimo z marsičem. Ko nam prepovedo hoditi v cerkev, gremo s toliko več gorečnosti in zanalašč. Ko nam prepovedo rdečo zvezdo, jo imamo še raje. In tako naprej in tako dalje. Ljudje imamo radi tudi družinsko ime, zgodovino, tradicijo, radi smo preprosto s čem povezani na simbolni ravni. Gasilci so ponosni na brizgalne, partizani na svoje prapore, športniki na grbe svojih klubov. Preprosto so v nekem trenutku ti simboli oni sami, prerastejo jih, zanje so to svete stvari.

Zato se menjava simbolov redno zgodi, ko se malce popravlja zgodovina. Ko je koga treba retuširati s kake slike kot je to počel Stalin. Ubiješ enega revolucionarja, ki je sedel zraven tebe na fotografiji in ga potem še zbrišeš. In ga ni več. V kranjski mestni hiši so na steni imena vseh županov. Tudi tista, ki jih je s sabo prinesla nemška vojska in so priimki nemški. Tako je pač bilo. Sposobnost dojemanja simbolov kot neke vezi s preteklostjo ali kot nečesa kar nam pomeni oporo v sedanjosti ponazarja tudi stavek "Gotov je!" To ni več protest proti temu ali onemu, je splošen znak, simbol, geslo. Še več kot to: simbol je postal tudi vsebina nekega gibanja. Prerasel je eno mesto, pokrajino, kajne?

Ljudem z gumijasto hrbtenico simboli nič ne pomenijo. Upognejo se pred vsakim in pod vsakim. Enostavno jih menjajo. Danes je zame simbol trma, že kimam. Jutri? Jutri je zame simbol vse, kar ni trma. Kimam in se klanjam in se strinjam in lezem v ... Včasih mi kdo reče, kako nekdo, ki sem mu pomagal v življenju (morda tudi on meni), veselo pljuva po tistem času in moji vlogi. Tudi meni se je verjetno kdaj kaj takega zgodilo. Take stvari me ne motijo. Ljudje smo različnih značajev. Eni zmoremo simbole spoštovati, drugi jih menjamo kot se menjajo gospodarji. Križ ali zvezda, orel tak ali drugačen, ni pomembno. Zaključna primerjava: ste kaj "fouš" Mariboru, ki zmore nek protest, neko energijo, neko stališče do nečesa? Jaz sem. Ne zato, ker bi vsakomur, ki protestira dal prav. Zato, ker je za to potreben pogum. Da pa zamenjaš en simbol z drugim z željico popravljanja zgodovine, ni pogumno. Je pa praktično. Si predstavljate, da bi začeli šteti leta v kranjskem nogometu "jeBeno leto 1" in tako naprej? Da ni mogoče? Seveda je, narediš anketo, zamenjaš koledar in šteješ. Ampak eni štejemo po starem. Zanalašč.