Štirideset let je minilo od izida romana Stena. Napisal ga je paritzan Tone Svetina, kontroverzna osebnost in zanimiv človek. Govori o Joži Čopu, ki je preplezal steno v Triglavu. Govori o podvigu.

Trma vam v premislek ponuja Steno. Novo, že preplezano. Našo, kranjsko. Ni roman, je samo zgodbica oziroma njen okvir. Govori o tem, kako nekdo dobro dela, je uspešen na javnih razpisih. Dobiva posle. Kar je v teh časih in v gradbeništvu res pohvale vredno. Stena je odgovor na krizo, pravi podjetniki najdejo tržno nišo kot se temu reče.

Stena je torej pojem za neko preplezano nalogo: kako priti do posla, kako uspeti s svojimi storitvami. Simbolično je, da se ob Steni pojavlja tudi Polom. Točno tako. In pojavljata se tudi naročnika, ki jima Stena dokazuje, kako dobro pleza. Takih primerov je v 200 in nekaj naših občin ogromno. Namreč: dobrih in pravih podjetnikov. Pomislite - zdaj bivšega izolskega župana in kirurga celo ovajajo, ker je znal ceniti prave in dobre, najboljše podjetnike!?

Povsem mogoče je, da je Stena 2013 naključje in ne roman, še manj zgodba. Nobenega dvoma pa ni, da je Stena "nekaj malega" imela opraviti tudi pri hiši našega župana na Selu pri Žirovnici. Kajti to je potrdil kar podjetnik sam. Toda to z uspešnostjo pri občinskih razpisih (ali morda tam kjer razpisi niso niti potrebni) nima povezave. Kot je nima s prejšnjim županom, ki trdi, da Stena zanj ni nič drugega kot so vse stene.

Ko pišemo o Steni, se spomnimo romana Stena. Kje je že to, kje so časi Jože Čopa in kje je partizan Vojko alias Tone Svetina. Stena pa je ostala. Treba jo je preplezati.

Stena je tudi danes pojem vztrajanja: če hočeš na vrh, moraš plezati. Padec ni predviden.