Italijanski pridih v Kopru v Kranju ne vžge: gostje s polno denarnico, kopico bolj ali manj znanih igralcev niso zmagali. Devet točk, dve zmagi, trije remiji, brez poraza = zgodba trenerja Dušana Kosiča. Pustimo ob strani dejstvo, da je šele poškodba poskrbela, da je Stojnić (ob golu na pravem mestu po akrobaciji Poplatnika) pristal tam kjer mora biti - v obrambi. Pustimo ob strani dejstvo, da je Ovčina tokrat opravil svojo nalogo (kombinatorika). Naravnost jezil je občinstvo Bubanja s soliranjem in iskanjem dvobojev, ki jih je po pravilu izgubil. Igralec tekme? Pokorn. Človek mora sneti kapo igralcu, ki drži ekipo v obrambi, ki osvaja žoge in prostor. Mladi Šturm? Jelar? Še dva prava borca za Koprčane, ki delujejo s trenerjem vred nekako vzvišeni. Le zakaj in čemu in kako? Danes so točko zaslužili, treh niso znali osvojiti. Vse to je videlo 450 ljudi po petih tekmah brez poraza! Žalostna resnica se ponavlja: Kranj si Triglava ne zasluži. Nimamo srca, nimamo pripadnosti, nimamo denarja, nimamo ... Fantom in trenerju vsa čast za točke. Ko bo Dule še malo bolj poučen o še kakšnem igralcu, ki sodi v to zgodbo, bo še lažje. Hudič je, če "zvezdniki" ne zmorejo več - Bubanja, Đurković sta bila podpovprečna, Stojnić klub golu statist, potem pa v obrambi soliden. Poplatnika, Klemenčič garači, a tokrat brez bleska. Pelko z Zolićem držal točko in jo obdržal. Kako je bilo pred petimi tekmami? O točk. Zato je obstanek realnost, zato je 7. mesto pričakovano. Kljub 450 (napihnjena številka...) ljudem na tribuni.