Maribor je pred skromnim občinstvom imel srečo, veliko srečo. Tako borbene igre Triglava (z redkimi izjemami, ki pač take igre ne zmorejo) ni nagradila točka, ki je pač odletela v zadnji minuti. Kakovost je slavila proti srcu in na tribuni je od veselja skakal Zlatko Zahović. Ki bi ga (roko na srce) morala prej boleti glava od primerjave "evropskega Mb" proti "revežu iz Kr". Škoda le, da smo Stojnića videli v obrambi šele naknadno, Šmit pa povsem brez smisla razbija odličen bočni par Klemenčič-Šturm. Kaj je pokazal Šmit? Nekaj lepo oddanih žog (vse nazaj kjer je pač lažje najti prostega igralca), ostalo pa je bilo bolj "trčkaranje" igralca, ki v ekipi igra nadomestnega trenerja. Jelar, Pokorn (do zadnje akcije...) odlična, Šturm postaja ljubljenec zaradi pristopa, brata Poplatnik garača in tekača. Bubanja pač igra nogomet iz nekih drugih časov kjer ostali lahko odigrajo partijo šaha preden iz uspešnega preigravanja dobijo žogo. Fantje so si tokrat točko zaslužili s pristopom, zmaga Maribora pa ni nezaslužena. Kadrovska šlamastika iz zimskega časa pa je edina nevarnost, da se problemi lahko začnejo....