Za upanje = zaupanje!? Dejana Burgarja poznam dolga leta. Kot odgovoren človek za stanje v Triglavu sem z njim nekajkrat sedel, se pogovarjal. Vedno znova me je prepričal, da je človek s karakterjem. Da ima svoj prav, svoj pogled, svoj značaj. In svoj ugled. Ko se ga je lotil strelski post, ni delal škandalov, krivil drugih, kot kapetan je sedel na klop. Ni mu bilo lahko, lahko pa rečem, da sem bil eden tistih, ki sem verjel vanj. In verjamem. Ne, da je strašen talent, ne da je zvezdnik evropskega formata, ne da je..Pa saj ni važno! Mnogi so ga že prečrtali - zase pa lahko rečem, da so trije goli za upanje Triglava v prvi ligi prava nagrada športa in nogometa klubu in Bugiju. In če s temi goli živi upanje, toliko bolje.

Ker nekje zadaj je že "proces licenciranja" in priložnost za lumpe in lumpacije, da še enkrat krojijo usodo nogometnih klubov. Šarada v Murski Soboti z italijanskim denarjem v oblakih in dolgovi v realnosti, lendavški model "nategancije do nezavesti" in še kaj bi se našlo v zakulisju lanske afere, ki jo je zakrivil odgovorno in jasno licenčni oddelek z g. Andrejem Zalarjem na čelu. Se bo torej liga res krojila še kje drugje kot na igrišču? Bo to morda v prid Triglavu letos? Uganke slovenskega nogometa so res neverjetne in zmaga v Lendavi jih je še zapletla. Ker Triglava nikoli ne odpiši in čeprav smo kot izbrisani našli svojo pravico, bo vse jasno vendarle na igrišču. Bugiju in podobnim igralcem želim, da bi znova dokazali, kar že vem.