Še včeraj sem bil znotraj kluba, že danes sem zunaj. Tako gre to v življenju. Triglav pa kot klub seveda ostaja del življenja vsakega kranjskega nogometnega privrženca. V teh dneh nas zapuščata dva igralca, ki sta vso jesen bila del udarne ekipe. Razlogi so znani njima in klubu, jaz pa bi rad vse napotil na stran nogometnega sindikata SPINS. Tam so z anonimno anketo spraševali igralce (svoje člane in verjetno tudi ostale), da anonimno označijo svoj klub skozi odgovore. Ko sem prebral rezultate ankete med Triglavani, sem se zgrozil. O klubu so v bistvu dali jasno in glasno negativno sporočilo! Ti isti fantje, ki jim je Triglav in samo Triglav in le Triglav omogočil prvo ligo in so jo oni omogočili Triglavu!? In potem nezaupnica lastnemu klubu skozi anketo kjer se skriješ za anonimnost? Noro, samomorilsko, nespametno? Vse troje in še kaj!

Če torej vodstvo ni (bilo) sposobno lastnim igralcem dokazati, kakšni s(m)o, je rezultat ankete logičen in tudi poučen. Nič ne šteje, če dobiš kar ti je zagotovljeno, nič ne šteje jasno in glasno povedano, kdaj in koliko bo v žepu. In rezultat? Ta je viden na lestvici in ga nihče ne more opravičiti. Čustvena izčrpanost?! Ne se hecat, bi lahko rekli! Ko zmaguješ, nisi čustveno izčrpan, porazi pa prinesejo vedno neprijetna vprašanja in gre samo zato, kako nanje odgovoriš. Tako, da prevzameš odgovornost za strel mimo, za napačno podajo ali pa - skriješ glavo v pesek kot noj in čakaš, da vihar mine. Nikdar nisem imel težav s tem, da poraz jemljem kot svoj, zmage pa sem rad prepustil drugim.

Sporočila pa so v nogometu jasna: eno ti daje lestvica, drugo ti daje stanje v klubu, tretje ti daje okolje kjer živiš in četrto moraš dati sam sebi. Bil sem in sem še prepričan, da v Kranju izdelujemo igralce, ki lahko igrajo v prvi ligi. Ki so tega sposobni. V to sem bil prepričan do ankete SPINS, ki je tragičen proizvod odnosa do lastnega kluba, do lastnega ugleda, do lastne podobe. Jasno je, da je nezadovoljstvo mogoče skriti za anonimnim izpolnjevanjem neke ankete in ta način zdraviti "čustveno izčrpanost"! Jasno je, da je mogoče iskati vedno vzroke izven sebe. Jasno pa je tudi, da te prej ali slej vprašajo: kje si bil, kaj si delal...

Triglav je sebi in drugim dokazal veliko. Ampak tega procesa ni nikdar konec. Tega pa se bodo morali zavedati prav vsi. Ker se za čustveno izčrpanost ne more skriti slaba igra, premalo golov, točk, zmag. In zato si sam predstavljam, da sem ta Prehitek napisal od zunaj, a bi ga moral kdo od znotraj. Nov čas prihaja. Novi ljudje. Novi pogledi. Novi ukrepi. Le žoga bo enaka. In gol tudi.