Kritika in samokritika - kakih 65 let nazaj in malo kasneje: čas "očiščevanja grehov" na Golem otoku je prinesel ta dva pojma. Ni dovolj kritizirati drugih, sprejeti moraš njihovo kritiko in dodati samokritiko...Bil je to svinčeni čas, pojma osovražena, zgodovina pa vse pač hrani in uči naslednike. Če jih...

Do srede bi bilo treba naš Triglav preprosto "izolirati", da bi v miru pričakali "reševanje vojaka Ryana" kot se lahko reče misiji na Dobu. Kako je že tista "DoberDob - gorenjskih fantov...?" v nogometnem smislu? Ampak: upanje živi, lahko odigramo tekmo leta, lahko se nam strga, lahko smo pravi, lahko... Pa sem se vendar odločil, da verjamem. Ker sem vernik nogometa in Triglava in verniki vedno verjamejo. Ko jih oropaš vere, so izgubljeni.

Toda, ko sem ponovno poslušal "stereotip ala strokovna ocena", sem se zgrozil. Ker naš "trener nima kaj očitati fantom" ipd. To je za javnost. Okej, ne bomo prali nogometnega perila pred vsemi. Kaj pa vsaj pridih samokritike o tem, kako ga je taktično nadigrala ekipa o kateri vse vemo? O tem, kako ni sposobnosti, da bi igralci odigrali zavzeto (poglejte samo reakcijo Pokorna pri prvem golu, ko je bil totalno izven igre ob sicer res nesmiselni podaji Krciča), odgovorno? Kako je en vratar za eno tekmo, drugi za drugo - in tokrat vratar ni bil za nobeno tekmo (namesto žoge je pokosil svojega igralca ob drugem golu)!? Da o anemični igri ne pišem, ker bi kdo pomislil, da koga ne maram osebno!? Ne, verjamem v vse igralce Triglava kot sem verjel, ko so rasli in nastajali to kar so. Ne verjamem pa v to, da za ene veljajo ena merila, za druge pa druga! Da se poveličuje nekaj, kar s sodobnim nogometom nima veliko zveze: igra zadrževanja žoge in tek v peti prestavi dizelskega traktorja, nesposobnost odkrivanja brez žoge (glej igro Doba, Mure in podobnih, ki so nam dali lekcijo)!

Kaj ste torej delali? In kaj je nastalo? In kdo je za to odgovoren? Na Dobu trenerja na potrebujemo, to je tekma kjer vse floskule, vse obrabljene fraze, vsi nesmisli odpadejo. Tam je samo ena stvar mogoča: da presežemo vse skupaj, vso to kolobocijo kjer se ne ve, kdo vozi, kdo naklada tovor, kdo pumpa zračnice, kdo odreja, kam gremo ipd.

Kritika in samokritika: dobro ju poznam. Po meni se je polivala gnojnica vedno in povsod. In jaz nisem "najel" ne pomembnežev, ne nepomembnežev v podporo. Meni so bile zmerljivke jasno opozorilo, da delam dobro in prav. Kot so komu drugemu morda pohvale....