V Ljubljani je gostilna s tem imenom. Ko še ni bilo avtoceste, smo se mimo nje vozili vsak dan. Simbolno ime, ki ga nočem uporabiti v kako zasmehovanje tistih, ki slabo vidijo ali ne vidijo. Ti so kar zgled za stroko Triglava. Ki nič ali malo vidi, ki je žal vse bolj slepa ali vsaj slabovidna.

Ko smo proti Romunom vsaj od daleč videli, kdo bi lahko in kdo ne, smo proti Zavrču poslali našega temnopoltega kandidata na bok, Stojniča pa zopet v sredo in Severja na bok. Polomijada. Zato, ker je čvrsti temnopolti igralec močan le v sredini (in vsaj to so sprevideli dokaj hitro, a smo že prejeli gol) kjer dobiva dvoboje, skoke in je sposoben kolektivne igre. Krhki Džurkovič in še nedorečeni Šujica sta lahko z njim samo boljša, če so vsi v pravih vlogah. Stojnič pa je še enkrat več ponovil "sindrom povratnikov", ki hočejo v Triglavu vloge, ki jim niso kos: s svojno počasnostjo in težavami s podajami, ko je pod pritiskom, si je zaslužil končno potem mesto v branilski vrsti. Kjer pa ne bo imel česa iskati, če bo indolentno kazal svoje "znanje", namesto skakal in hitro podajal. Dolžan je (še) nepripravljen, Zoliča ni bilo in zopet je le Pokorn vsaj malo čvrsto deloval v sredini. Da se sramotimo z drugoligašem (pa čeprav je čvrsta ekipa, ni kaj) teden pred prvenstvom na tak način, je dvojna slepota: KLJUČNI PROBLEM ČLANSKE EKIPE TRIGLAVA JE, DA IGRALCI NE NAPREDUJEJO. In potem moramo doživeti, da rezervisti tečejo 2x več, da Peternel zopet potrdi, da je zapostavljen kot še kdo: kje so mladi Košnik, Romič (lani rezervist vse leto, letos ga pa ni več...) ipd.?

Slepota Triglavove stroke je vidna. Paradoks? Če v dveh letih Šušteršiča ne usposobiš, da zna igrati na boku in ga še kaj naučiš, potem ne čakaj boljših časov. Če Severja ne zmoreš usposobiti za edino igralno mesto, ki ga taki igralci igrajo, ga pusti, da se sonči ob stranski liniji in potem lahko ugotoviš, "da ne more"! Takih čejev je nešteto in vsi izhajajo iz enega bistva: v Triglavu je igralce treba delati in če to znaš, imaš ekipo. Mi je pa nimamo že dolgo, dolgo časa. Ne zato, ker ni igralcev - zato ker z njimi upravljamo in treniramo kot da smo Barcelona. Meni se fantje smilijo, ker jim to ubija samozavest do tistega konca, ko nehajo. Do kdaj? In zakaj? Kolaps strokovnega dela gre z roko v roki s finančno sušo, pomanjkanjem avtoritete. Bi imel v Barceloni kdorkoli avtoriteto, če bi se (z)lagal igralcem in navijačem?