Trenerji so kot igralci v športu "pokvarljiva roba". Pomislite: nekdo si nekje drzne zapisati, da imata NK Maribor in NK Triglav trenerja z najdaljšim stažem v prvi ligi. Moje zgražanje ni na mestu, če pa je zapisana resnica?! Ali pa zadevo obrnemo drugam, recimo k vrednotam, še bolje: k morali.

V Triglavu je vloga trenerja malce drugačna od tiste v Mariboru. Tam je rezultat bog in batina, prvo mesto pa logika. Ko Milanič temu ne bo kos, se bo videlo, kako je s trenersko politiko. V Triglavu je zgodba drugačna: trener (slabo plačan) vodi igralce (slabo plačane) proti trenerju (prvaka) in igralcem (prvakom). Tako bo namreč ta konec tedna v Mariboru. Nekje vmes pa je zgodba o tem, kako se človek (tudi trener) lahko pokvari: postane nekritičen do sebe in kritičen do drugih, zraven pa še malo laže in prikriva "klubske skrivnosti", ki imajo rok trajanja približno toliko kot je dolga serija trenerjevih zmag. Torej:nič. Če bi trener Maribora manipuliral z igralci in ekipo in postavil na koncko obstanek v prvi ligi, bi bil bivši preden rečeš "brko"! V Triglavu (in ne samo v njem) je zgodba večplastna, če jo vodijo večplastni ljudje. Za povrh so med njimi taki, ki so svoja načela in svoj "jaz" radi izpostavili v kritičnih trenutkih (za druge). Ko ga je bilo treba izpostaviti v kritičnem trenutku za njih, so pojedli lasten ....

Zato me take primerjave osupnejo. Lahko si gospod Trener (kot Guardiola), lahko pa komu potisneš prst v oko. Lahko vodiš tekme v Ligi prvakov ali pa v zadnji ligi, lagati ne smeš. Najmanj svojim igralcem in najmanj navijačem. Vedno sem bil ponosen, da so trenerji iz Triglavovega gnezda dosegali uspehe, ostali navezani na klub tudi, ko jim je šlo slabše. Nikdar pa nisem zmogel stopiti čez zadeve, ki so se tudi že dogajale: da trener udari igralca, na primer. Ampak: ali je laž in zavajanje manjše zlo od udarca v afektu?! Nisem sodnik za take dileme, zame so stvari jasne. Posebej zato, ker moram kot navijač vedno poudariti, da Triglavov koncept ali športna politika ali vsebina dela ali bistvo ni kar tako. Da to ni nekaj kar menjaš kot srajco. Da so za to neki kriteriji - in imajo jih tudi v Mariboru, Barceloni...

Ko človek stoji pred ogledalom, vidi svojo podobo. Trener jo vidi, ko gleda sadove svojega dela. Toda, če ob tem ne vidi, da mu lastni igralci umikajo pogled ali namenijo kak nasmešek za hrbtom, postaja tragičen lik v slehernem športu. Res je, rezultati so pomembni, a mnogo mnogo bolj je pomembno to, ali ti okolje verjame. Ali ti klub verjame. Ali ti igralci, sodelavci verjamejo.

Kajti verjamejo lahko zato, ker morajo ali zato ker hočejo. Triglav:Maribor.