Triglav je potrdil, kar že vemo: lahko igramo z vsakomur v nogometu mladih! Kadeti in mladinci so bili proti Olimpiji prikrajšani za kako točko, dečki so zmagali v Domžalah in začetek je pravi. Pa tokrat še pogled v bližnjo okolico kjer je treba zavpiti "bravo!" Preprosto zato, ker sem bil vedno vesel novih nogometnih projektov, če so imeli smisel. Če ni bilo vse malce prikrito: delo z mladimi=trgovina=biznis=nogomet brez tradicije, vsebine ipd. In takih klubov ne manjka. Bolj, ko jim zmanjkuje tal pod nogami v Ljubljani, bolj prihajajo v Kranj. Seveda s predhodnico v liku nesrečnega kranjskega skavta (ali skavtov), ki danes izkoristijo vsak trenutek za to, da iz Triglava pošljejo proti Ljubljani koga, ki zavpije "bravo"! Ja, saj Triglav ne dela nič drugače - so mi rekli mnogokrat. Opala: Triglav je kakovostni vrh regijskega, gorenjskega nogometa. Je ugledna mladinska šola. Od koder se gre v Milano in ni treba vpiti "bravo"! Ampak: kam bi šli nezadovoljni, če ne bi bilo Ljubljane? Kje bi si starši greli svoj veliki ego in predstave o sinovih zvezdnikih, če ne v Ljubljani? Zato je treba zavpiti "bravo" tudi iz tega razloga, ker na tak način opravimo "naravno selekcijo nezadovoljnih", ki najdejo pot v nogomet in v klub. Zdrobno pripombo: ne na višjo raven, ne v napredek ampak v okolje kjer nimajo ne tradicije, ne igrišč, ne pogojev za ravoj. Razen, če ni treba ob tem treba kupiti za sinka še vozovnico proti Celju ali kam že vse to pelje! Smešnost teh početij se vsako leto do zdaj lahko odslikava v tem, da nisi več vedel, kdo vodi kateri klub in kdo kje igra in kdo je kje trener in kdo...To so slovenski in ljubljanski izumi, ki seveda samo dokazujejo nerazvitost nogometa v prestolnici. Tam je sicer Olimpija postavila piramido na svoje mesto, a še vedno se vse ostalo dogaja povsem drugače: odločajo pretirane ambicije kogarkoli, ki je sposoben to plačati. In tu je treba biti pošten: vse sloni na denarju! In zato na avtobusni postaji v Kranju vedno najdeš tiste, ki so Triglavu pomagali v slovo in iščejo srečo v isti ligi, slabših pogojih, brez pravih obetov v članskem nogometu, proč od svojih prijateljev, socialnega okolja - a v "pravi sredini"! Kjer so ali pa še starši podpisujejo posebne "menedžerske" pogodbe, kjer z njihovimi sinovi razpolagajo v nogometnem smislu pravi "šefi"! Je to višja oblika, nadgradnja? Celo "magnetizem" Maribora ali Kopra je za mlade talente vprašljiv - oditi v neposredno bližini kar tako, na lepe obljube o nogometnih sladkarijah pa se je do zdaj izkazalo za bolj ali manj jalovo početje. Ker je Triglav ustanova mladinskega nogometa in ker je naredil toliko igralcev, da bi morali vpiti "bravo" od jutra do noči, če bi en vzklik veljal za enega pravega igralca! Bistvo je torej v tem, da se na Gorenjskem napreduje navzgor do Triglava, potem pa je stopnička višje vendarle kje drugje kot nekaj kilometrov stran. In da ne bomo preveč zaverovani vase: to mora Triglav nadgraditi vsako leto sproti in če bo tu zabeležen zaostanek in mrtvilo, bomo brez sleherne zavisti zavpili "bravo"!