Trener Triglava je od julija 2020 do začetka septembra 2012 izgubil 45 tekem. Nikdar mu ni prišlo na misel, da bi izpostavil svojo odgovornost za to. Zakaj? Zato, ker je borec ali kruhoborec? Ali zato, ker je vešče obvladal športnega direktorja, prej koga iz UO kluba ipd. in se je vedno skril za fante, ki jim verjame in treninge in analize, ki bodo izboljšali vse skupaj? Pa ne gre, da bi ga kdo kar menjal, podil ipd. - dojemanje sebe v življenju in tako tudi v nogometu vedno prinese taka vprašanja: delam prav? Ja. No in potem - kje so rezultati? Ko pa se v neko kadrovanje ujamejo čisto osebni interesi in ko nekdo trdi, da je cesar oblečen, čeprav vsi vidijo, da je nag, nismo v Andersenovi pravljici ampak v nogometni (žalostni) realnosti. Triglav jo živi res intenzivno, a ima tudi srečo v nesreči: žal to nikogar ne zanima, res ne. Tisti, ki nas to zanima, pridemo tako ali tako po vsakem porazu in smešnem izgovoru in prikazu kadrovanja po domače zopet na tekmo.

Nogometne zveza Slovenije pa ni obubožan provincialni klub. Pa je bil tam predsednik, ki je zaposlil sina in kasneje še enega, podpredsednik hčerko, še stroke sina, sodniški tajnik ima tam še boljšo polovico in tako naprej in tako dalje. Kadrovanje gospoda, ki vodi marketing in še kaj pa je tako ali tako biser sedanje vlade. In najprej je bilo treba spoditi generalnega sekretarja (uspešen mednarodno), nepotizem kadrovanja pa je dobil že prislovične okvirje: sodniški in družinski lobiji obvladujejo NZS prej, zdaj, kasneje. Zakaj to pišem? Izbor selektorja in njegovega štaba je podobna zgodba. Vse se je zgodilo (kot vedno) nekako zakulisno, na površje pa je izplaval strokovni štab, ki žal posebnih referenc ni imel, imel pa pravi veter v jadra. Hadžić proti Miklaviču? Lepo prosim, no! Podobno pa je v reprezentanci kjer nismo dvema nedvomno zaslužnima znali človeško reči "na svidenje", taki odnosi pa dajejo slutiti tudi stanje pri ostalih. Projekcija pa potem nastane na igrišču kjer Slovenija ni malokrat izgubila, a bila velikokrat ob tem deležna priznanj. Zdaj pa nas porazi prepričujejo, da je vse skupaj igračka v rokah vplivnih skupinic ali posameznikov. Mimogrede: kakšna je (bila) referenca novega predsednika Čeferina, da odloča o selektorju tako "zakulisno"? Od kod njemu presoja, znanje, izkušnje? Brcanje za pravniško ekipo in državna reprezentanca? Ampak: pravico je imel in jo je izkoristil. Nedvomno so mu svetovali. Kdo? Tisti, ki jim verjame - evo ti Ilije Kitića v službi na NZS! Kadrovanje je ključ in kazalec stanja.

Sam sem nekoč privabil veliko večino Triglavovih kadrov, ki so tudi zdaj pomembni ljudje v klubu. In nikdar se nisem kesal tega. Ljudem je treba dati priložnost, nekoč sem tudi sam s Primskovega prišel v Triglav. Ključno pa je, kako priložnost izkoristiš in kaj iz sebe narediš. Zato me je res kar malo sram in groza, ko ljudje postanejo kimavčki brez hrbtenice. Kajti to me prepričuje, da bodo večno dobri za vsako klubsko oblast. Ko sem namreč sam nehal biti motnja za razvoj njihove lastne poti in ugleda v nogometu, so v maniri štirinožnih prijateljev mnogi le spodvili repke in tekli k novemu gospodarju. Zgled NZS in tudi splošnih manir in navad in stanja v naši družbi? Nedvomno. Pa sem bil spet vesel, da ne znam migati z repkom...