Miral Samardžič z Jesenic (via Triglav via Maribor via Šerif Tiraspol) neprestano igra in je kapetan ekipe, ki se je borila v evropskih klubskih kvalifikacijah - izločil jih je Dinamo iz Zagreba. Fantj je osrednji branilec. V slovenski vrsti imamo standardna natanko 2 /dva/ taka in oba igrata: Cesar in Šuler. Toda Samardžič nima "marketinga", nihče ga ne ponuja ala Mirnes Šišič in podobni liki, ki so vedno v kampu reprezentance, v klubih pa igrajo na redke petke kot se temu reče. To je samo ena od zgodb za primerjavo z novicami iz Osla kjer nas selektor seznanja z "višjo postavo" ipd. Sicer pa mu je vse verjetno povedal Miloš Kostič, naš oglednik, strokovnjak. Ki je na prvenstvu U17 požrl grenko pilulo prav iz taktike, selekcije in še česa. Ampak: Miloš je nedotakljiv, ker je pač zet .... pa pustimo to, konec koncev je vsem znano in ni pomembno. In mimogrede in kar tako: nekje živi in igra še en Triglavan, Siniša Andželkovič - znan po skok igri! Tudi on je pozabljen, ker imamo srednjih branilcev na tone, ali ne? Selektor ima za lepo plačo nalogo, da o vseh teh igralcih vse ve in se potem odloči! Kdaj je selektor preizkusil oba, kdaj je to doletelo Balažica in Maroha, Kelharja ipd.?

Oslovsko je ponavljati napake. Zato bi bil poraz v Oslu res tragedija, ki bi kritizerstvo dvignila do neba. Sam sodim med tiste, ki smo prepričani, da vedno igrajo najboljši. In da je za to odgovoren selektor kot v klubu trener. In zato sem že zdavnaj nehal verjeti v presojo stroke, kot se temu rado reče. Kajti stroka je toliko časa stroka, dokler tako tudi ukrepa. Triglav ni ravno ista raven za primerjave, a poznam vsaj en primer, ki bode v oči: naš dragi turist, ki je kvalifikacije svojega kluba zamenjal za dopust, je velikokrat pohvaljen. A ne od publike, celo (kvazi)novinarji ga kar prezrejo. Hvalijo ga tisti, ki so ustvarili njegov "lik in delo".Prava pot? Nedvomno. Rezultati to kažejo. In tu se vedno znova približamo ključnemu problemu Slovenije ali Triglava: kako naj vem, kako nekdo igra? Kaj zmore? Tako, da ga preizkusim. Žal pa za Triglav in Slovenijo vedno bolj velja, da ene "čakamo vnedogled" in druge "odpišemo takoj"! Prav ta občutek nas lahko v Oslu vrne med žive. Da namreč tisti, ki stopijo na igrišče, z dejanji potrdijo vse mogoče ocene. Potem ne bo zadrege.

Slovenija in Triglav hitro ravnata oslovsko, če svojih minimalnih človeških virov ne znata (u)porabiti ali jih celo -zlorabita. Takrat igralci izginjajo v megli, strokovnjaki pa (p)ostanejo večni. Ali pa: tečni. In potem ponavljajo, da smo v bistvu boljši, igramo lepo in dobro, se borimo ipd. itd.

Dokler človek ne pogleda lestvice. Naj torej po Oslu nihče ne deluje - oslovsko.