V Kranju živijo čudna bitja. Plačajo osem evrov, sedejo na tribuno in gledajo (večinoma) poraze. In so s porazi nezadovoljni. In ne marajo slabih iger, ki vodijo k porazom. In ne marajo slabih igralcev, še manj slabih trenerjev. Zato za osem evrov kako krepko tudi zabrusijo.

Potem pride zmaga in trener (ljubkovalno in prosto po španskem zgledu imenovan "del bosko") je jezen. Ker on kritik(ov) ne mara. Sploh pa ne "grobih besed"! Ker se njega malikuje in obožuje. Ker je lep in pameten in ...no, zmagovit je bil do zdaj bolj redko - pa pustimo to. Torej: Siniša Brkić je jasno in glasno za tuji športni časopis povedal, da ga vse to močno jezi. Ker se s tribune sliši jo kritike. In to v neprimerni besedni obliki.

Rešitev je preprosta: treba je utišati te navijače, ki plačujejo osem evrov, da Siniša domov nese plačo. Če jo nese. Ker nekateri navijači so vpili tudi: "Dajte jim plače!" In zoper to se Siniša ni pritožil, ali pač? To ga ni zmotilo, ker je za dobro delo logično tudi dobro ali vsaj pravočasno plačilo. Vse to je mogoče v mestu, ki svojega kluba dejansko ne mara. Ki zanj ne skrbi, ampak mu nagaja. Ki ga vodi mestni politik, ki izvaja cenzuro. In želi postgati poslanec. In trenira trener, ki ne prenese, da bi ga navijači kritizirali. Ker je na tekmi tako malo gledalcev, da se vsakega sliši, je to še bolj neprijetno.

Rešitvi sta dve: ukinimo navijače - ta je prva in Kranj je tu že na dobri poti. Druga pa je, da Siniša trenira tam kjer je začel in imel mir do odslovitve. Tam, v tisti ligi ali klubu, navijačev skoraj ni. Potem ne bo kritike, grdih besed in oboževali bomo lik in delo trenerja, ki se je tem istim navijačem grdo zlagal vsaj enkrat. V Dobu, junija letos..... In od takrat je lahko (dober) trener 100+1 leto, kredibilnosti pa nima več niti toliko kot tisti, ki ga (z razlogom ali brez) zmerja s tribune....