Največji dosežek tekme v Ljubljani je spoznanje, da je športni direktor in pisec strokovnih ocen spoznal, da ima v ekipi Enisa in ne Enesa. Đurkovića, jasno. Ker enim grehe odpuščajo zgoraj, drugi pa zanje iščemo rešitve tu na zemlji, seveda opravičila za svojevrstno nepoznavanje lastnih igralcev ni bilo, ampak: pustimo te obrobnosti, Enis je zopet zadel - a Triglav je po daljšem času dobil "petardo". Glede na napake, ki so botrovale pri zadetkih, bi lahko rekli "se zgodi", če ne bi že opozorili in opozarjali na "umetnike" in "delavce" v nogometu! Kajti Bubanja, Stojnič, Đurković in tudi Poplatnik v defenzivi ne jamčijo uspehov v tekmah kjer Triglav ne uveljavlja igralne premoči. Zato velja ponovna ugotovitev: Triglavova stroka se uči na - porazih. In to že nekaj let. Kajti zadnje tekme smo v Ljubljani igrali povsem drugače in bili mnogo bližje uspehu. Ampak: če imaš "del boska in mourinha v eni osebi" bo ša ja igral "realov" nogomet? Izpadlo je realno: ko Triglav ne igra svojega nogometa, se odgovorni praskajo po glavi - navijači pa smo žalostni. Ker nihče prvi razred ne ponavlja trikrat, razen...