Predstava o izbrisanih je že prejela priznanje ob gostovanju v Srbiji, zdaj je Prešernovo gledališče na domači elitni gledališki prireditvi prejelo novo nagrado - za najboljšo predstavo. Borštnikovo srečanje je še ena zmaga za kranjski teater, ki se je s to predstavo lotil tematike, ki je slovenska sramota: po načinu nastanka in reševanja. Kultura lahko naredi nekaj več - Prešernovo gledališče pa je s tem pokazalo, da z delom in ustvarjalnostjo lahko tudi provincialni ansambli (brez slabšalnega prizvoka) skočijo v središče, ki se mu reče umetniški presežek. Morda predstava ni uspešnica kot jih dajejo na oder v Špas teatru, a je morda namig za naprej: angažirano gledališče bi se lahko vsako leto morda posvetilo tistemu, kar ljudje včasih zaman pričakujemo - odzivu na aktualne probleme! Si predstavljate predstavo o krizi? Kakšna bi bila, kaj bi pravzaprav morala izpostaviti? In še: če ste morda pričakovali, da boste na kranjski strani (MO Kranj je ustanovitelj) gledališča našli eno samo vrstico o tem, kako uspešno je "naše" gledališče - ste imeli prav: nič=0. To je za mestne uradnike prehud napor. Sicer pa umetnost ne potrebuje slave. Ali pač?