Se spomnite, kako smo drveli gledat Petelinji zajtrk? Šangaj je novi film po istem principu: režiser, literarna predloga, slovenska vsebina. Vrtijo ga po Sloveniji, a v Kranju v nedeljo zvečer v Planetu Tuš hladen tuš: namesto gneče za vstopnico, namesto polne dvorane nas je bilo - reci in piši - 13. Srečnih? No, ja: film je malo zgrešil čas. Če bi ga posneli kakih 10,15 let prej, potem bi bil zadetek. Tako pa je poračun Titove Jugoslavije skozi Ciganove (oprostite - Romove) oči malce razvlečen in tudi zvodenel poskus ustvarjanja "sage po Slovensko+ Cigansko". Tako se zdi, da bo od najavljene senzacije, novega filmskega booma ostalo malo. Ali pa smo samo Kranjčani in Gorenjci mimo scene in drugod drugače gledajo na novi slovenski film kjer je resnično najmanj - slovenščine!?