Človek zastriže z ušesi: v sklopu elitne radijske oddaje ob 15.30 poslušam najprej v tujem jeziku in nato v "prostem prevodu" kaj imajo povedati prve tri tekačice na ZOI Soči. Slovenke? Naša kranjska Barbara pride na vrsto potem. Noro! Nas res tako zanima, kaj tujke menijo o svojih občutjih? In čeprav naša nima kolajne, si zasluži, da slišimo njo najprej! Ni radia na tem svetu, ki bi tako hlapčevsko sledil ambicijam svojih reporterjev in svoje uredniške politike: najbolj uspešni podjetniki, najbolj uspešni umetniki lahko le sanjajo, da bi imeli toliko etra na voljo kot (odlične, ni kaj) tuje športnice za slovenska ušesa. Da o orgazmičnih krikih smučarskega gorenjskega reporterja ne pišemo: le v kateri državi še taka čustva ob nastopih tujih športnikov, športnic!? Da bi v Avstriji tako delali? Ni šanse! V Nemčiji? Kdo je prvi, povedo. In nato nemški rezultati. In konec zgodbe. Mi pa vedno znova o tem, ali se je italijanska smučarka razšla s fantom ipd itd. Ko pa poči v naši reprezentanci (Ferk:Massi), so lepo tiho. Oziroma: so previdni. In še: ne bodimo senzacionalistični. Ker se ruši "vzdušje" in ker "delamo v nacionalnem interesu"! Grozljivke gredo naprej, ker so ti prenosi postali sami sebi namen in smisel. Slovenski elektrodavkoplačevalci rtv storitev ne rajžamo po svetu z njimi in z maratonskimi prispevki ne opravičujemo svojega "reportiranja". Bi pa radi dojeli, da smo tudi v športu najprej Slovenci in ne "slovenceljni", ki veselo propagiramo tuje dosežke in se smešimo. Kdor misli, da ni tako - nemški, avstrijski ipd. mediji so mu za primerjavo na voljo. In zanje mu ne bodo poslali položnic...