Pazi to: kar naenkrat se v vseh medijih pojavijo enaki teksti, na isto temo, z istim zaključkom: zbogom, Slaviša, imenovan Slave (brez slave, vsaj nogometne...) Salve v rimskem slogu, ker se je imperator odločil. In to je - Aleksander Čeferin, predsednik NZS. Ki ga je nastavil prejšnji predsednik + svojega sina umestil v sekretarski stolček. Pa ne samo on, lobiji so delovali po nogometno zgledno in Štajerci so ostali z dolgimi nosovi. So morda uspešni na igrišču, v nogometni diplomaciji so šolarčki. Z Zahotom vred, ki nam ponuja malce "balkanske folklore" ala Zvezda:Dinamo in tako je vsak obračun med Ljubljano in Mariborom "pokol stoletja". Viole zdaj Kangleru kažejo, kaj znajo...

Selektor je torej bivši. Na pogrebu velikana nogometa Branka Elsnerja sem malo klepetal s tremi selekotorji. Srečka poznam od takrat, ko sem pripravil knjigo o naši nogometni poti do Koreje. Braneta poznam dolga leta kot legendo, nekoč je v gumijastih škornjih treniral Naklo. Bojana poznam z nogometnih zelenic, vodil je ekipe proti Triglavu. Bo med njimi novi selektor? Oziroma stari. Kajti tako za zraven omenjajo še Miklaviča (delavec) in Kavčiča (so mladi isto kot Handa in njegova klapa?). In zakaj kar naenkrat ni več zaupanja? Zakaj "stojim za selektorjem" ni več v modi in je treba pripraviti javnost na menjavo tako, da nekdo šepne novinarjem, kaj se pripravlja?

Netransparentno je prišel Čeferin. Na enak način je nastavil selektorja, ki ga zdaj odstavlja. Pomislite: odločilno besedo ima človek, ki je malo brcal za pravniško ekipo!? Tak je ustroj. Stroka je ničvredna. Zato se je kmalu poslovil Zdenko Verdenik, ki morda ni tekmovalec, je pa poznavalec. Zato je danes izbor selektorja kot papeževa kurija in beli dim pošilja - Čeferin. Zato unisono teksti v medijih, zato je Slave že dejansko bivši. Bivši pa je bil že ob ustoličenju. Ni dojel, da je selektorju treba najprej verjeti. Zato mu vratar javno kaže na napake in zato ga lahko vsakdo brcne kadar hoče. Najprej pa se je brcnil sam, ker iz nogometašev ni znal ustvariti reprezentance.

Dokler bo ustroj slovenskega nogometa tak kot je, je v bistvu vseeno, kdo sedi na stolčku. Kajti v Čeferinovem kraljestvu so na dvoru kimavčki. Ali pa jih ni.